Novi Slovenski biografski leksikon

EKAR, Franc (Franci Ekar), alpinist (r. 17. 10. 1942, Preddvor). Oče Franc Ekar, mati Cecilija Ekar, r. Kern. Hči Nuša Ekar, urednica, scenaristka.

Osnovno šolo je obiskoval v Preddvoru in se nato šolal na industrijski šoli Iskra v Kranju. 1961 se je zaposlil v podjetju Iskra Kranj; delal je v razvojnem oddelku, oddelku polprevodnikov in stikal ter v plansko-analitskem oddelku zunanje trgovine. V podjetju Gorenjski tisk je bil 1973–77 zaposlen kot komercialni direktor, 1978–99 pa je bil direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju. Bil je tudi predsednik izvršnega odbora Stanovanjske zadruge Kranj (1972–82) in predsednik sejemske sekcije slovenskih sejmov pri Gospodarski zbornici Slovenije (1984–89). Bil je pobudnik novih sejemskih prireditev za gozdarstvo, kmetijstvo in civilno zaščito ter projekta Made in Slovenia (SQ – Slovenian Quality/slovenska kakovost), katerega namen je bil spodbujati nakupe izdelkov in storitev slovenskega porekla.

1988 je diplomiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju in 1991 magistriral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju z nalogo Razvoj tehnologije, kadrov in znanja v zasebnih podjetjih Gorenjske regije.

1956 se je včlanil v planinsko organizacijo. Za načelnika Alpinističnega odseka Kranj je bil prvič izvoljen 1963, za predsednika Planinskega društva (PD) Kranj pa 1973 (kar je ostal vse do 2011). V tem obdobju se je z odličnimi plezalnimi vzponi v Centralnih Alpah vpisal med takratne vrhunske alpiniste in si pridobil tudi status vrhunskega športnika. Kot alpinist je opravil več kot 400 plezalnih vzponov, med drugim tudi osem prvenstvenih smeri v slovenskih Alpah. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je bil udeleženec več odprav v tuja gorstva (Kavkaz, Pamir, Hindukuš). 1961 je opravil izpit za gorskega reševalca, 1974 izpit za letalca reševalca, 1964 pa tudi izpit za gorskega vodnika za plezalne vzpone in turno smučanje.

Za namene planinskega pohodništva po planinskih poteh je 1975 na Ekarjevo pobudo pri PD Kranj izšel alpinistični vodnik Ravenska Kočna. Na njegovo pobudo so bili zgrajeni tudi Kranjska koča na Ledinah pri ledeniku pod Skuto in nov planinski dom na Krvavcu, poleg tega pa je bil obnovljen tudi dotrajani dom na Kališču (Ekar je veliko pripomogel k temu, da je Agrarna skupnost Bašelj pridobila zemljišče za ta planinski dom). Na njegovo pobudo in prizadevanja so na Sv. Jakobu zgradili planinsko postojanko ter postavili tovorne žičnice na Kališče in na Ledine. Dal je tudi pobudo za nadelavo in zavarovanje novih zahtevnih planinskih poti (po grebenih vrhov obeh Kočen in slovenski pristop na Veliko Koroško Babo). Bil je član več komisij Planinske zveze Slovenije (PZS): v treh mandatih (1985–89, 1989–90, 1990–2001) podpredsednik zveze, 2001–10 pa tudi njen predsednik.

V času predsedovanja je PZS usmeril v promocijo planinstva ter v povezovanje z domačimi in tujimi sorodnimi organizacijami. 2002 je PZS postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). V času predsedovanja PZS je bil Ekar tudi podpredsednik (2002–06) OKS, ko so se pričele aktivnosti in priprave za vključitev športnega plezanja in turnega smučanja med olimpijske discipline. V tem obdobju je bil izvoljen za člana sveta Fundacije za šport in član sveta Triglavskega narodnega parka. PZS je utrdila mednarodne povezave: 2003 s sporazumom o vsestranskem sodelovanju z nepalsko planinsko zvezo, 2005 je bil uradno registriran Club Arc Alpin (CAA), z jasnimi potrebami je PZS podpirala aktivno strokovno sodelovanje s planinci treh dežel – Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške – in drugih območij, kar je vse bolj utrjevalo mednarodni ugled zveze. PZS je pod Ekarjevim vodstvom 2002 odmevno prispevala k mednarodnemu letu gora, ki se je prvič praznovalo pod okriljem Združenih narodov. Aprila 2004 je PZS operativno pristopila k izgradnji Slovenskega planinskega muzeja, ki so ga odprli avgusta 2010, in pripomogla k ureditvi več spominskih obeležij (pri spomeniku Štirim srčnim možem je bila 2004 nameščena zastava PZS, na rojstni hiši Juliusa Kugyja v Gorici je bila 2009 nameščena spominska plošča z napisom v slovenščini, postavljen je bil spomenik Nejcu Zaplotniku v Kranju 2012 in Mihajlu Pupinu na Bledu 2015 idr.). Ob vsesplošnem razvoju turnega kolesarstva je bil pri PZS 2006 ustanovljen turnokolesarski odsek in kasneje komisija. PZS je pod vodstvom Ekarja uspelo, da je na Kredarici kljub načrtovani ukinitvi obstala meteorološka postaja in bila celo posodobljena.

Ekar je bil 2002–06 župan občine Preddvor.

Je prejemnik srebrnega (1963) in zlatega (1974) častnega znaka PZS ter častnega znaka svobode RS (1998). Odlikovala sta ga tudi nepalska himalajska planinska zveza (2003 in 2011) in Mednarodni olimpijski komite (2001). Od 2006 je častni član PZS. Je dobitnik priznanja Fundacije za šport (2011) ter priznanja Gorske reševalne službe in Gorske reševalne zveze Slovenije za življenjsko delo 2012. Je tudi častni član Lovske družine Jezersko, Planinskega društva Kranj, častni učitelj Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije ter častni planinski vodnik.

Mikša, P., Krasnić, P.: Ekar, Franc (1942–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024820/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine