Domenigg, Karl (1867–1950)

DOMENIGG, Karl (Karl Ludwig Doménigg, Carletto Domenigg, vzdevek Carletto), alpinist, turistični delavec (r. 2. 6. 1867, Ljubljana; u. 2. 6. 1950, Salzburg, Avstrija). Oče Andreas Domenigg, trgovec, mati Emilie Domenigg, r. Schmiedel.

Gimnazijo je obiskoval v Gradcu. Po šolanju je bil 1887–95 tajnik deželnega združenja za turizem na avstrijskem Štajerskem in urednik graškega časopisa Tagespost, 1896–1904 pa direktor zdravilišča v Griesu pri Bolzanu. Okoli 1900 se je preselil v Bolzano, kjer je delal tudi kot urednik Bozner Zeitunga. Od 1905 je bil izvršni sekretar deželnega združenja za turizem na Dunaju in v Spodnji Avstriji, nato pa se je 1913 vrnil v Bolzano ter postal direktor zdravilišč in prometa (Kur- und Verkehrsdirektor). Med prvo svetovno vojno je prevzel urad za vojno pomoč na tirolski fronti (Kriegsfürsorgeamt an der Tiroler Front). Italijansko državljanstvo je dobil 1923. 1929 je zapustil službo na Južnem Tirolskem, se preselil v Salzburg in postal direktor tamkajšnjega deželnega združenja za turizem. 1931 se je zaposlil pri deželnem turističnem uradu v Salzburgu, kjer je vodil deželni oddelek za potovalne storitve. 1934 je s tega položaja odstopil in se znova posvetil novinarstvu. Med drugo svetovno vojno je bil zaposlen v Salzburgu pri vojaški upravi in v vojaškem uradu za oblačila (Heeresbekleidungsamt). Ko je bil 1945 nemški alpski klub razpuščen, je najprej deloval kot vršilec dolžnosti, od 1946 pa kot direktor likvidacijskega odbora alpinističnega kluba za Salzburg. Avstrijsko državljanstvo je ponovno dobil 1948.

Domenigg je slavo pridobil kot alpinist, ki je v sedmih desetletjih opravil okoli 5.000 vzponov in preplezal triinpetdeset prvenstvenih vzponov. Z materjo, ki je bila z Bovškega in slovenskega rodu, je bil že kot desetletni fant na Triglavu.

S Franzem Glatterjem in Felixom Königom je 1905 preplezal Hochstadlovo severno steno. Julija naslednje leto je s Königom in Hansom Reinlom opravil prvi alpinistični vzpon z uporabo klinov in vrvi v severni triglavski steni, s čimer so začrtali za tiste čase idealno linijo po stebru, ki se pne do vrha Triglava. Ta smer se danes imenuje (dolga) Nemška smer. Med drugim je preplezal tudi Kleinsten Zwölfer (Glanvellturm, 1896), Dito di Dio (1897), severno steno Pisciadù (1902), severno steno Santnerspitze (1904) in severno steno Cima di Val di Roda (1904), vse v Italiji. Na božič 1900 mu je med drugim s Karlom Güntherjem von Saarom in Othmarjem Sehrigom uspel prvi smučarski vzpon na Großvenediger (Avstrija). Skupaj z Wolfom von Glanvellom in von Saarom je štiri poletja posvetil raziskovanju do takrat popolnoma nedotaknjenih Clautanskih Alp, ki danes sodijo v Parco Dolomiti Friulane.

Domenigg je v južnotirolskih Dolomitih in v gorah Hochschwab (Avstrija) opravil pomembno razvojno delo. Veliko je prispeval k planinski visokogorski in turistični literaturi, saj je na to temo objavil več strokovnih člankov. Omeniti velja njegovo trijezično ilustrirano delo Im Bannkreis des Rosengarten, objavljeno okoli 1904, o območju Bozen-Gries, z njim povezanih gorah ter tamkajšnjih kopališčih in zdraviliščih ter monografijo Ein Bergsteigerleben, objavljeno 1949, v kateri je opisal svoje gorniško življenje: več kot 5.000 vzponov, 152 prvenstvenih smeri, med njimi petdeset prvih pristopov (npr. prvi vzpon čez južno steno Hochschwaba z Markusom Piererjem, 12. julija 1893; prvi vzpon po jugovzhodnem grebenu Grimminga, 22. junija 1905 s Karlom Greenitzem; prvi vzpon v severni steni Hochstadela (Lienški Dolomiti) s Königom, von Saarom, von Glanvellom in Glatterjem; prva smer v severni steni Pisciaduja (2.983 m) z Wolfom von Glanvellom in von Saarom; prvi vzpon v severni steni Triglava (Nemška smer) z Reinlom in Königom, 9. in 10. julija 1906).

Domenigg je bil 1903–04 podpredsednik avstrijskega turističnega kluba in 1905–10 predsednik avstrijske gorske zveze, pri kateri je 1910 postal član društva za fotografijo.