Novi Slovenski biografski leksikon

DETONI, Milica (Ljudmila Detoni, Ljudmila De Toni, Ljudmila Detoni Kurent, Milica Detoni Kurent, Milica Kurent), arhitektka (r. 25. 9. 1926, Ljubljana; u. 23. 9. 1961, okolica Ljubljane, pokopana v Ljubljani). Oče Anton Detoni, geometer, mati Milka Detoni, r. Meden. Mož Tine Kurent, arhitekt, sestra Snegulka Detoni, fizičarka in kemičarka.

Maturirala je na II. ženski realni gimnaziji 1945 v Ljubljani. Želela si je študirati slikarstvo, a se je na željo staršev vpisala na študij arhitekture na takratni Tehniški visoki šoli v Ljubljani (TVŠ UL), kjer je 1952 diplomirala pri Jožetu Plečniku (zasnova Mostu zmage, ki bi povezoval Novi trg z načrtovanim dostopom na grad). Ljubezen do risanja jo je spremljala vse življenje. Po študiju se je maja 1953 zaposlila na Zavodu za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani, od julija 1954 pa je bila asistentka na oddelku za arhitekturo TVŠ UL pri seminarju za zgodovino arhitekture pri Marjanu Mušiču. S tem je postala ena prvih žensk, zaposlenih na tej fakulteti. Delovala je pri projektih obnove objektov kulturne dediščine (pri mnogih je tesno sodelovala z Marjanom Mušičem, mdr. pri obnovah nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki in gradu Otočec), se posvečala proučevanju in ohranjanju antičnih spomenikov (rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini in Emona), prispevala vrsto tlorisnih risb spomenikov (npr. v knjigi Marijana Zadnikarja Romanska arhitektura na Slovenskem, 1959) ter risala načrte in zasnove javnih spomenikov. Tako je pri Plečnikovem seminarju izdelala načrt za nagrobnik svojemu očetu. Plečnik je mavčni model nagrobnika izvedel v bronu in ga uporabil za spomenik ženskim demonstracijam iz 1943 na Kongresnem trgu v Ljubljani; spomenik je bil odkrit 1953, original v braškem kamnu pa je bil istega leta postavljen na grobu njenega očeta v Begunjah pri Cerknici. Skupaj s Plečnikom in kiparko Vladimiro Bratuž je zasnovala tudi spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne v Črni na Koroškem (odkrit 1952). Temo doktorske disertacije Merska rekonstrukcija emonskih površin, v kateri je v duhu Le Corbusierjevega dela Vers une architecture (1923) na podlagi rimske antropometrike zasnovala mersko rekonstrukcijo emonskih gradbenih elementov (module), je prijavila 1960. Rezultate njenega raziskovalnega dela, ki ga je 1961 prekinila tragična prometna nesreča, je 1963 pod naslovom Modularna rekonstrukcija Emone strnil in izdal njen mož, arhitekt Tine Kurent.

Dela

Načrt prenove Novega trga in izgradnje Mostu zmage, 1952, Ljubljana (soavtor Jože Plečnik).
Spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne, 1952, Črna na Koroškem (soavtorja Jože Plečnik in Vladimira Bratuž).
Spomenik demonstracijam na Kongresnem trgu, 1952–53, Ljubljana (soavtorja Jože Plečnik in Božidar Pengov).
Preureditev rudniškega skladišča, 1953, Idrija.
Obnova in ureditev Jurčičeve rojstne hiše, 1954, Muljava.
Načrt za obnovo Stare grofije, 1955, Celje (soavtor Marjan Mušič).
Regulacijski načrt za trg, 1955, Slovenske Konjice (soavtor Marjan Mušič).
Študije za obnovo Florjanske ulice, 1955, Ljubljana (soavtor Marjan Mušič).
Modularna rekonstrukcija Emone, Ljubljana, 1963 (soavtor Tine Kurent).

Viri in literatura

Zasebni arhiv Marjete Pollak.
ULBB 1.
Andreja Jan: Plečnikovi načrti za preoblikovanje Novega trga, Urbani izziv, 6, 1994, št. 26/27, 62−64.
Tina Potočnik: Female Students of Jože Plečnik between Tradition and Modernism, Ideological Equals : Women Architects in Socialist Europe 1945−1991, New York, 2016, 20−33.
Barbara Vodopivec: Milica Detoni, V ospredje : pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja = To the fore : female pioneers in Slovenian architecture, civil engineering and design, Ljubljana, 2020, 48−53.
Vodopivec, Barbara: Detoni, Milica (1926–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024640/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine