Novi Slovenski biografski leksikon

DEBELAK DERŽAJ, Mira (Miroslava Debelak, Miroslava Marija Štefanija Debelak, vzdevek Marko, ime po poroki Mira Pibernik, ime po drugi poroki Mira Debelak Deržaj, Mira Marko Debelak, Mira Marko Debelak Deržaj), alpinistka, publicistka (r. 26. 12. 1904, Sarajevo, Bosna in Hercegovina; u. 27. 9. 1948, Ljubljana). Oče Janko Debelak, pravnik, poštni uslužbenec, prvi ravnatelj slovenskega Poštnega in brzojavnega ravnateljstva, mati Marija Debelak, r. Kramar. Mož Edo Deržaj, alpinist, pisatelj, slikar, sin Matjaž Deržaj, alpinist, publicist, scenarist, scenograf, raziskovalec zgodovine alpinizma in planinstva na Slovenskem.

Prva leta svojega življenja je preživela v Sarajevu in Zadru, po 1905 pa se je družina preselila v Ljubljano. V ljubljanski Mladiki je končala višjo dekliško šolo, študij pa je nadaljevala na Likovni akademiji v Zagrebu, vendar se slikarstvu ni intenzivno posvečala, razen ob koncu svojega življenja, ko je za ljubljansko Agronomsko fakulteto risala anatomske učne risbe. Krajše obdobje je bila poročena z Božem Pibernikom, 1933 ji je bila uradno dovoljena sprememba priimka iz Pibernik nazaj v Debelak. Ponovno se je poročila 1938 z alpinistom Edom Deržajem. Vzdevek Marko se je je prijel že zgodaj; v literaturi se jo vedno omenja kot Mira Marko, v gorniških krogih pogosto samo Marko.

1921 se je pridružila Turistovskemu klubu Skala in začela plezati v navezi z različnimi skalaši, hitro se je lotila tudi težavnejših podvigov. Njena prva resnejša gorska tura je bil vzpon na Stol 1922, naslednjega leta pa je bila prvič na Triglavu. Februarja 1924 je izvedla prvo smučarsko turo iz Kamnika na Kriško planino in nazaj ter prvo alpinistično plezalno turo na Rjavino. Med njene najvidnejše dosežke sodita prvenstvena vzpona v severni steni Špika (danes imenovana Direktna smer v Špiku) 1926 s soplezalcem Stanetom Tominškom in Slovenska smer v severovzhodni steni Ben Nevisa na Škotskem, ki jo je 1937 preplezala skupaj z Edom Deržajem. Preplezala je še precej drugih prvenstvenih smeri, npr. v stenah Kanjavca in Mangarta 1928, Špika 1931 ter Velike Mojstrovke in Viša 1932. Plezala je tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah, v Zahodnih Julijcih, Karnijskih Alpah in Dolomitih. Po njej je imenovanih več smeri – npr. prvenstvena smer iz 1932, ko je skupaj z Edom Deržajem, Sergejem Černivcem in Živkom Šumerjem preplezala smer v severni steni Velike Mojstrovke v Julijskih Alpah, ki je danes poimenovana Smer Debelakove, Velika Mojstrovka, in smer v zahodni steni Ojstrice v Kamniško-Savinjskih Alpah iz 1926, prav tako poimenovana Smer Debelakove, Ojstrica. Skupno je opravila približno sto alpinističnih vzponov, od tega triindvajset prvenstvenih smeri. Kot prva ženska v zgodovini je 1930 postala članica elitnega avstrijskega alpinističnega kluba. Ves čas je plezala kot prva v navezi, kar jo postavlja med najboljše alpinistke medvojnega obdobja.

Slovensko gorništvo je zaznamovala tudi kot publicistka, raziskovalka izročila, prevajalka in predavateljica. Od 1925 je v Planinskem vestniku objavljala opise svojih tur in plezalnih podvigov, svoje plezalne izkušnje pa je povzela v svojem prvem samostojnem delu, priročniku Plezalna tehnika, ki je izšel 1933 in je prvi resnejši plezalni priročnik pri nas. Zbirala je tudi podatke o vzponih v Triglavski steni za načrtovano monografijo, vendar so slednji izšli (le) v obsežnem poglavju Kronika Triglava v Planinskem vestniku. Sodelovala je tudi v tuji planinski periodiki, med drugim je objavljala v Alpine Journal in Österreichischer Alpen Zeitung. Tekoče je obvladala angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino. Vešča je bila tudi latinščine, zato je slovela kot izvrstna prevajalka. Kot prevajalka je najbolj zaslovela s prevodom dela Juliusa Kugyja Iz mojega življenja v gorah: Julijske Alpe (1937). Veliko je pisala in prevajala v slovenščino ali v tuje jezike, predavala je tudi doma in v tujini (na Dunaju, v Londonu, Münchnu in Salzburgu). V sodelovanju s Fanny Susan Copeland je 1936 izdala knjigo A short guide to the Slovene Alps (Jugoslavia) for British and American tourists. Po zgledu tujih vodnikov omenjena knjiga ponuja več itinerarjev po slovenskih gorah in vrsto koristnih nasvetov.

Dela

Plezalna tehnika, Ljubljana, 1933.
A short guide to the Slovene Alps (Jugoslavia) for British and American tourists, Ljubljana, 1936 (soavtorica Fanny Susan Copeland).
Mikša, P., Krasnić, P.: Debelak Deržaj, Mira (1904–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024550/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine