Dimovski, Boge (1952–)

DIMOVSKI, Boge, slikar, grafik, restavrator (r. 25. 1. 1952, Ropotovo, Severna Makedonija). Oče Milan Dimovski, šofer, mati Vida Dimovski, r. Trajčeska. Žena Irena Jeras Dimovska, slikarka, restavratorka, konservatorka.

Otroštvo je preživel v Bitoli. 1969–73 se je šolal na Srednji šoli za uporabno umetnost v Skopju. 1974 je začel študirati na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je 1978 diplomiral iz slikarstva pri Štefanu Planincu in Špelci Čopič, 1981 je pri Francu Kokalju in Špelci Čopič končal specialistični študij restavratorstva in konservatorstva (Konserviranje in restavriranje zgodnjekrščanskih talnih mozaikov v Heraclea Lyncestis v Bitoli), 1981–83 pa pri Bogdanu Borčiću in Francetu Curku opravil še specialistični študij grafike (Grafični recepti). 1979–80 je služil vojaški rok v Zadru. 1983–87 je bil samostojni kulturni delavec. Po kratki zaposlitvi v Moderni galeriji 1987 se je istega leta zaposlil v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) (do 2006 grafik, pedagog; 2006–19 kustos, slikar in grafik specialist (polovična zaposlitev); od 2019 kustos, konservator in restavrator). Od 2006 je samozaposlen v kulturi (polovična zaposlitev). 2002 je prejel naziv višjega kustosa, 2009 muzejskega svetovalca, 2015 muzejskega svetnika. 1987 je bil habilitiran za docenta za umetniško grafiko na ljubljanski univerzi, 1990 za docenta za risbo in grafiko na fakulteti za likovno umetnost v Skopju.

1978 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU), bil je tudi član več drugih svetov umetniških združenj in institucij. Od 1983 biva v Kranju.

Njegov opus sestavljajo slike, risbe in grafike. Pri grafikah izhaja iz dediščine Ljubljanske grafične šole, upoštevanje njenih načel se odraža v formi in tehnični izpopolnjenosti. Najpogosteje izbira tehnike globokega tiska (jedkanico, akvatinto, suho iglo), tudi litografijo, v postopku reprodukcije pa poseže tudi po tiskalniku. V slovensko grafiko je prinesel izviren likovni izraz, ki se napaja iz spominov na Makedonijo, narava pa je vir njegovega navdiha tudi v drugih umetniških stvaritvah.

Zanj je značilna sproščena, ekspresivna poteza, zapisana redukciji in abstrahiranju forme, ki temelji na gradnji kompozicije z osnovnimi likovnimi elementi, tj. s kombinacijo črno-bele ploskve, ekspresivno linijo, ostrimi in mehkimi oblikami.

Tudi v ospredju slikarskega dela opusa je abstrahirana krajina, pri kateri gre za prostorsko prikazovanje lastnih doživetij narave. Stremi k čistosti ter neposrednosti barvnih potez in odtenkov. Večji poudarek v svojih slikah namenja barvi, ki je avtonomna. V nasprotju z risbami in grafikami, kjer naravo podaja s potezo in črto, sta za slike značilna barvni dripping (kapljanje) in barvno plastenje.

Zaradi ploskovitosti dajejo risbe grafični vtis, glede organizacije likovnih elementov na nosilcu in njihovih oblikovnih značilnosti pa so bližje njegovemu slikarskemu izrazu. Uporablja različne risarske tehnike in materiale: kemični svinčnik, grafitni in barvni svinčnik, oglje, pastel, pa tudi digitalni zapis. Že več desetletij ustvarja abstraktne risbe narave in svoje okolice kot dnevniške zapiske trenutnih občutenj.

Ustvaril je javne skulpture v Kranjski Gori in Banjaluki.

Posveča se tudi pedagoškemu delu in mentorstvu z vodenjem umetniških tečajev in delavnic v MGLC, DSLU in Javnem skladu za ljubiteljske dejavnosti Kranj (JSKD). Z Makedonskim kulturnim društvom od 2004 sodeluje kot kustos in strokovni vodja likovne sekcije. Sodeluje na številnih slikarskih kolonijah doma in v tujini. Sodeloval je pri produkciji avdiovizualnega avtorskega dela Ajkec iz Galerije (RTV Slovenija, 2004).

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z odkupnimi nagradami, npr. 1975 na 2. trienalu jugoslovanske grafike v Bitoli, 1993 na 1. trienalu grafike v Kairu, 2000 in 2001 na mednarodnih bienalih sodobne grafike v Miranu in Cittadelli v Italiji, 2004 na razstavi izbora slovenske grafike v Singnu v Nemčiji. 1981 je prejel štipendijo fonda Moša Pijade zvezne vlade v Beogradu, 1984 pa štipendijo Kulturne skupnosti Slovenije. 1982 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, 2012 srebrno plaketo Mednarodnega kulturnega društva Kranj, 2020 plaketo Antona Ažbeta JSKD, 2021 priznanje za kvaliteto v umetniškem izražanju Hrvatskega društva likovnih umjetnika Istre ter častno in posebno nagrado na 10. Mednarodnem trienalu grafične umetnosti v Bitoli.