De Locatelli, Alfred (1960–)
Foto © Francesca Adamini

Novi Slovenski biografski leksikon

DE LOCATELLI, Alfred (Alfredo de Locatelli), slikar, oblikovalec (r. 17. 11. 1960, Postojna). Oče Alfredo Macor, trgovec z lesom, mati Natalia de Locatelli, medicinska sestra.

1960–67 je živel v Vrtojbi, 1968 se je z družino preselil v Gorico. 1976–81 se je šolal na goriškem državnem zavodu za likovno umetnost (Istituto Statale d'arte), kjer ga je poučeval tudi furlanski slikar Cesare Mocchiutti. Zatem je bil dve leti na šoli za arhitekturo v Benetkah (Istituto Universitario di Architettura di Venezia), med tem časom je kot alpin služil vojsko v Tablji (Pontebbi) in v Gorici. 1983–87 je študiral na umetniški akademiji v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia), kjer je 1987 diplomiral na oddelku za dekoracijo; specializacijo iz oblikovanja je opravil pri Enniu Chioggiju. 1987 se je vzporedno eno leto šolal za oblikovalca obuval na šoli obrtniških mojstrov čevljarstva Brenta v kraju Stra. Kot samostojni oblikovalec je deloval 1987–91, nato se je posvetil poučevanju. 1990–91 je likovno vzgojo poučeval na likovni šoli Nordio v Trstu, 1993–94 na umetniški akademiji v Catanii, 1994–96 v Carrari, od 1996 pa je zaposlen na akademiji Brera v Milanu, kjer poučuje ornamentalno plastiko, modelistiko in tipologijo materialov ter eko design. Od 1996 je živel pretežno v Milanu, kjer je še vedno zaposlen, od 2011 živi v Casale Corte Cerro pri kraju Varbania ob jezeru Lago Maggiore. Še vedno se vrača v Gorico. Sodeloval je na številnih likovnih kolonijah v Sloveniji in Italiji ter tudi sam zasnoval in organiziral več likovnih manifestacij.

Njegov ustvarjalni opus zaznamuje prepletanje med slikarstvom in oblikovanjem. Medij izražanja je v glavnem slika, pa tudi risba, kip, prostorska instalacija ali ročno oblikovan oblikovalski izdelek ter grafično oblikovanje. Prehaja od figuralike v abstrakcijo in nazaj, posebej značilne so njegove lirične, izpraznjene krajine ter slike, v katerih uporablja rastline kot matrice in tehniko slikanja z valjčkom.

Profesionalno umetniško kariero je začel kot oblikovalec čevljev, v svet oblikovanja ga je lansirala velika nagrada za mlade stiliste moške obutve Pitti Pelle, ki jo je prejel v Firencah 1987. Nekaj let se je posvečal oblikovanju obutve, interierjev in grafičnemu oblikovanju, delal mdr. za oblikovalca Sandra Maglija in za tovarno športne opreme Lotto. Oblikoval je logotip za glasbeni festival Rototom Sunsplash v Osoppu.

1992 je skupaj z goriškimi umetniki Massimilianom Busanom, Paolom in Sergiom Figarjem in Igorjem Tomšičem osnoval skupino, imenovano Premacinati oz. Antemoliti, kasneje so se jim pridružili še Stefano Comelli, Giancarlo Doliac, Ernesto Paulin idr. Z umetniškimi akcijami, instalacijami ter intervencijami v naravnem in urbanem prostoru so opozorili na problem ekologije in prvinskosti, zaznavali družbene dileme ter se zavzeli za mestne stavbe in vsebine.

Na slikarskem platnu največkrat obravnava krajino, figuro, predmet, pri čemer ga zanima duhovni prostor likovnega dela in metafizično sporočilo, podobno tudi v kiparskem oblikovanju ali v delih na papirju. V ustvarjalnem aktu ga pritegnejo skrivnostne oblike, prividi, nenavadni liki, ikonični liki, simbolne prvine, enigmatični predmeti, imaginarne krajine, zgodovinski spomini, transcendenca, nezavedno, zen. Realnost ohranja na slikovni površini z zemeljskimi toni, na katero kot v dnevnik piše besede, lepi izrezke iz časopisov ali delce predmetov vsakdanjosti. Po likovni delavnici v Bolgariji 2017 pogosteje uporablja rastline kot šablone in tehniko slikanja z valjčkom. Skozi umetnost izraža ideje vanverizma, gibanja v umetnosti, ki si prizadeva za svetovni mir in pravičnost, moč skupnosti in kulturo delitve ter življenja v sozvočju z naravo.

1987 je v Firencah prejel nagrado Pitti pelle za oblikovanje moške obutve, v Gorici pa nagrado mesta Gorica. 1988 je na tekmovanju Časi miru/Tempi di Pace v Trivenetu prejel tretjo nagrado za delo Eno jajce prehrani ves svet/Un uovo nutrì tutto il mondo. 1989 je na regionalnem tekmovanju v slikarstvu Estemporanea v Vili Vicentina prejel prvo nagrado. 1990 je sledila druga nagrada za slikarstvo na Arte moderna v Martignaccu in prva nagrada za slikarstvo v Villi Vicentini. Na ex temporu v Piranu je dobil nagrado za slikarstvo (1998) in veliko odkupno nagrado (2002).

Dela

Archeologia contemporanea un modo per fare laboratorio nel territorio, La città Sociale, 2009, št. 3 (soavtorja F. Adamini, Ilaria Marongiu).
Decorazione una riflessione, A. A. 2010/2011, Milano, 2011.
Alfred de Locatelli : Workshop – Storie di un vanverista, Slika v mediju in digitalna tvorba/Image in media and digital formation, Koper, 2014, 71–79.

Likovna dela

Srčni as (mešana tehnika na platnu, 1997, zasebna last).
Pokrajina 1 (mešana tehnika na lesu, 2001, KB1909 Societa' finanziaria per azioni/Finančna delniška družba, Gorica, Italija).
Pokrajina 2 (mešana tehnika na lesu, 2001, KB1909 Societa' finanziaria per azioni/Finančna delniška družba, Gorica, Italija).
Ognji (mešana tehnika, 2001, zasebna last).
37 centimetrov neba (mešana tehnika na platnu, 2002, zasebna last).
5 duš išče cev (akril na platnu, 2003, zasebna last).
Industrijski forte-piano (akril na platnu, 2003, zasebna last).
Opravljam nemogoč poklic (mešana tehnika, 2005, Hit, d. o. o., Nova Gorica).
Veronika (akril na platnu, 2006, zasebna last).
Sejalec/Un seminatore (mavec, pena, steklo, umetno usnje, semena, 2007, zasebna last).
Siamo alla frutta? (instalacija, 2013, zasebna last ).
Veter na papirju (akril na papirju, 2017, Studio Faganel, Gorica, Italija).

Samostojne razstave

Nova Gorica, 1987 (Galerija Vitrina).
Rim, Italija, 1990 (Galleria via della Scrofa).
Trst, Italija, 1991 (Teatro Miela).
Celovec, Avstrija, 1992 (Gallerie Via Nova).
Gorica, Italija, 1993 (Goriški grad).
Nova Gorica, 1996, 2000, 2009 (Galerija Artes).
Nova Gorica, 2002 (Mestna galerija).
Gradišče ob Soči/Gradisca d'Isonzo, Italija, 2004 (Galerija sodobne umetnosti Lojze Spazzapan/Galleria Regionale d'Arte Contemporanea Luigi Spazzapan).
Labin, Hrvaška, 2004 (Galerija Downtown).
Ljubljana, 2005 (galerija Art.si).
Izola, 2006 (Galerija Insula).
Milano, Italija, 2009 (Galleria MAC).
Videm, Italija, 2009 (Palazzo Morpurgo).
Gorica, Italija, 2019 (Biblioteca statale Isontina).

Skupinske razstave

Odprto/Aperto, Galleria Tommaseo (Trst, Italija, 1986).
76. Skupinska/Collettiva, Fondazione Bevilacqua La Masa (Benetke, Italija, 1991).
Continuità, Galerija sodobne umetnosti Lojze Spazzapan/Galleria Regionale d'Arte Contemporanea Luigi Spazzapan (Gradišče ob Soči/Gradisca d'Isonzo, Italija, 1993).
Antemoliti (Gorica, 1994).
Cantemporanea 98/Sodobna umetnost 98 (Gradišče ob Soči/Gradisca d'Isonzo, Italija, 1998).
MMM ART (Medana, Nova Gorica, 1999, 2005, 2006).
Likovni umetniki severne Primorske (Gorica, Italija, 2001).
Mesec slovenske kulture (Koenigsbrunn, Nemčija, 2001).
DLUSP Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske (Ajdovščina, 2005).
Passaggi, percorsi d'arte nel castello di Gorizia/Prehodi, poti umetnosti na goriškem gradu (Gorica, Italija, 2007).
Arhipelag, 3. mednarodni festival sodobne umetnosti (Nova Gorica, 2008).
Mojstri akademije Brera (Bruselj, Belgija; Milano, Italija, 2011).
Razprta obzorja/Orizzonti dischiusi. Umetnost XX. stoletja med Italijo in Slovenijo/Arte del '900 tra Italia e Slovenia (Trst, Italija, 2012).
Pogled od zgoraj. 29. mednarodna likovna kolonija Slovenija odprta za umetnost (Idrija, 2022).

Viri in literatura

Artisti, critici, collezionisti, giornalisti, amici, poeti, filosofi, Trieste, 1986 (priloga revije Juliet).
Fabiana Visentin: De Locatelli, Messaggero Veneto, 23. 2. 1987.
Alfredo de Locatelli : le Scale, Gorizia, 1993 (avtorica besedila Roberta Scandolara).
Cronostoria, USMIS, riviste par culturis rivoluzionaris furlanis e planetariis, Udine, 1995.
Contemporanea = Sodobna umetnost : avventure d'arte lungo il confine, Gorica, 1998.
Claudio H. Martelli: Dizionario degli artisti di Trieste, dell' Isontino, dell' Istria e della Dalmazia, Trieste, 2001.
Alfred de Locatelli : slike, Nova Gorica, 2002 (avtor besedila Jurij Paljk).
Alfredo de Locatelli v Mestni galeriji, Novi glas, 14. 2. 2002.
Damir Globočnik: Portreti : slovenski likovniki v Avstriji in Italiji, Celovec idr., 2003.
Vite. Vita. Arte : meeting d'arte, Russiz Superiore, 2003 (avtorica besedila Emanuela Uccello).
La serialità dell'anima, Pordenone, 2004 (avtor besedila Franco Savadori).
De Locatelli, Modic, Poldelmengo: figure del presente = Podobe sedanjosti, Gradišče ob Soči/Gradisca d'Isonzo, 2004 (avtorica besedila Emanuela Uccello).
Skupinska razstava za preseganje meje, Primorski dnevnik, 20. 1. 2004.
MMM art, Medana, 2004–05 (avtorica besedila Anamarija Stibilj Šajn).
"3–157" Galleria AUS18, Milano, 2005 (avtorica besedila Chiara Canali).
Arte e pensiero :Cento artisti per il Centenario della CGIL, Mantova, 2005.
Klavdija Figelj: Alfred de Locatelli v Hitovem paviljonu : opravlja nemogoče, Primorske novice, 21. 12. 2005.
Opravljam nemogoč poklic, Nova Gorica, 2005 (avtor besedila Santa Nastro).
Passaggi : percorsi d'arte nel castello di Gorizia, Gorizia, 2007.
Katarina Brešan: Razstavlja Alfred de Locatelli, Novi glas, 19. 11. 2009.
Razprta obzorja : umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, Gorica, 2012.
Teh naših petdeset let : 50 umetnikov za petdeset let, Gorica, 2012 (avtorji besedil Franka Žgavec, Verena Korsič, Jurij Paljk).
Guardare di gusto, Gorica, 2013 (avtorica besedila Emanuela Uccello).
Sto razstav v petnajstih letih Hitovega paviljona, Nova Gorica, 2013.
Alfred de Locatelli: Workshop – Storie di un vanverista, Slika v mediju in digitalna tvorba = Image in media and digital formation, Koper, 2014.
Alfred de Locatelli : sono su una foglia, Gorizia, 2018 (avtorica besedila Alice Ginaldi).
Figelj, Klavdija: De Locatelli, Alfred (1960–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024330/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine