Drolc, Vladimir (1910–1969)

DROLC, Vladimir (redovno ime Arhangel), teološki pisec, mariolog (r. 12. 6. 1910, Roč, Hrvaška; u. 1. 10. 1969, Rim, Italija). Oče Ivan Drolc, orožnik, mati Štefanija Drolc, r. Lisjak. Sestra Štefka Drolc, igralka, gledališka pedagoginja.

Ker je bil oče orožnik, se je družina večkrat selila. Rojen je bil v času očetove službe v Istri, sestra Štefka Drolc pa je bila rojena v Ponikvi pri Grobelnem, kamor se je družina preselila po koncu prve svetovne vojne. Osnovno šolo je obiskoval na Ponikvi, nižjo gimnazijo v Celju (1922–27). S kapucini se je srečal v Celju, v Varaždinu opravil noviciat (1927/28) in 1928 postal član reda (jugoslovanske ilirske in nato slovenske kapucinske province). Gimnazijo je nadaljeval v Varaždinu in Bregenzu (matura 1931). Teologijo je študiral v Splitu (1931–35) in bil tam 1935 posvečen v duhovnika. Teološki študij je nadaljeval na papeški univerzi Gregoriana v Rimu in 1937 opravil magisterij, nadaljnji študij pa mu je preprečila bolezen. Vrnil se je v Slovenijo in po zdravljenju na Golniku 1938 začel predavati na kapucinski visoki teološki šoli v Škofji Loki. Ob nemški zasedbi Gorenjske aprila 1941 je bil s člani samostanske skupnosti izgnan v Gradec, od tam pa preko Stične v beneško kapucinsko provinco v Italiji. Po vojni je tam ostal do konca življenja. Deloval je v različnih kapucinskih ustanovah, največ v Rimu, in pripravljal doktorsko delo. Kot učitelj teologije je deloval v Sassariju na Sardiniji (1946–54), kjer je za študente pripravil več priročnikov. Po vrnitvi v Rim je znova opravljal službe v kapucinskem redu, nastopal kot predavatelj in objavljal razprave. Sodeloval je na dveh mednarodnih marioloških kongresih (1950, 1954). Znan je bil kot dober pridigar in kot urednik teološke revije Analecta Ordinis fr. min. Capuccinorum. Posvečal se je mariološkim temam ter o tem objavil več razprav v latinskem in italijanskem jeziku. Hkrati je kot recenzent spremljal objave s tega področja in jih objavljal v italijanskih znanstvenih revijah. Kot samostojno delo je izšla monografija o nauku Janeza Dunsa Scotusa o Marijinem brezmadežnem spočetju pod naslovom Il Dottore dell'Immacolata (Rim, 1955). Za Drolcem je ostalo še več drugih rokopisov s področja mariologije, pa tudi s področja delovanja papeža Pija XII., mdr. razprava o maši v luči okrožnice Pija XII. Mediator Dei, ki ni bila natisnjena v celoti (Una nuova guida per la S. Messa). Imel je stike z Renejem Laurentinom, Gabrielom Roschinijem, Karlom Balićem in drugimi vodilnimi mariologi tistega časa.