Novi Slovenski biografski leksikon

DIETL, Gašper (Gaspar/Kaspar/Caspar/Casparus Dietl), redovni predstojnik, teolog, filozof (r. 8. 10. 1644, Gradec, Avstrija; u. 3. 2. 1704, Majšperk).

V Pragi je študiral filozofijo in teologijo. Zaobljube v minoritskem redu je napravil 8. julija 1662. 1667 je opravil magisterij na kolegiju v Pragi. V duhovnika je bil posvečen 1668 na Dunaju. V minoritskem noviciatu na Ptuju je poučeval teologijo in filozofijo (1668–74). 20. oktobra 1674 je bil imenovan za regensa študija na Ptuju. V dveh obdobjih je bil gvardijan samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju (1671–77 in 1681–1704, razen 1699), 1677–81 in 1693–96 je bil provincial štajerske province s sedežem na Ptuju. Ker zaradi kuge 1680 ni bilo mogoče izvesti rednega kapitlja, je bil imenovan za generalnega komisarja province. To službo je opravljal do naslednjega kapitlja 1681. 1692 je bil med podpisniki dveh listin o mašnih ustanovah borlskega grofa Ludvika Sauerja in grofice Katarine Elizabete, baronice Raumschüssel, r. Sauer.

V zadnjih dveh desetletjih 17. stoletja je minoritski samostan na Ptuju po njegovi zaslugi doživel največje spremembe. 1681 so se začela obnovitvena dela, ki so trajala do 1696. Prezidati je dal samostanski kompleks in barokizirati samostansko cerkev, ki so jo dvignili za devet čevljev in jo na novo obokali. V samostanu je bil dograjen refektorij z baročnimi štukaturami in freskami, ob samostanski cerkvi pa sta bili pozidani kapeli sv. Antona Padovanskega in Loretske Matere Božje. Obnova je dosegla vrh v monumentalni baročni fasadi samostanske cerkve. 1696 je dal izdelati bakrorez celotnega samostana, ki ga hranijo v minoritskem samostanu.

Dietl je sodeloval pri obnovah povsod, kjer so imeli ptujski minoriti svoja poslopja: preuredil je gradiča Gojkovo v Podlehniku (1701) in Hamre v Majšperku (1702).

V njegovih zapiskih, ki so bili odkriti 1932 v samostanskem arhivu, najdemo zapis o časovnem in delovnem poteku prenove samostana Specification was in den Closter Zu Pettau Neu erbaut worden.

Samostanu je dokupil veliko posestev. 1684 je dosegel, da je mesto konventu prepustilo celotno zemljišče za cerkvijo in samostanom.

Njegovo ime se povezuje s prevodom patenta cesarja Leopolda, ki ga je ta izdal 6. septembra 1675 in se nanaša na spor med minoriti in njihovimi podložniki ob kmečkih nemirih. Gašper Dietl je 7. decembra 1675 prevod patenta v slovenščino poslal majšperškemu župniku Juriju Žnidaršiču in ga prosil, naj ga prebere kmetom, da ga bodo razumeli. S tem se je umiril njihov upor in končala samovolja na obeh straneh. Kmetje so dosegli, da so se nanje obračali v njim razumljivem jeziku – slovenščini.

1704 se je zaradi nevarnosti pred madžarskimi kruci umaknil v Majšperk na gradič Hamre in tam umrl.

Viri in literatura

Pokrajinski arhiv Maribor, PAM 001, Zbirka listin, 1246–1869.
Alojzij Remec: K zgodovini prezidave minoritske cerkve in samostana v Ptuju ob koncu 17. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor,1933, št. 2–4, 189–198 (vsebuje objavo Dietlovega zapisnika Specification was in den Closter Zu Pettau Neu erbaut worden).
Pax et bonum, Ptuj, 1939, 59–71.
Peter Klasinc: Minoritski samostan v Ptuju in razvoj njegovega gradbenega kompleksa, Časopis za zgodovino in narodopisje, 1978, št. 1, 55–63.
Minoritski samostan na Ptuju 1239–1989, Ptuj - Celje, 1989, 108–109.
Zbornik občine Majšperk, Majšperk, 2018, 21, 65–66.
Emeršič, Doroteja: Dietl, Gašper (1644–1704). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024240/#novi-slovenski-biografski-leksikon (30. maj 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine