Novi Slovenski biografski leksikon

DANČ, Ladislav (László Dancs, vzdevek Laci), slikar, ilustrator (r. 1. 7. 1932, Prosenjakovci; u. 3. 1. 1979, Murska Sobota). Oče Janez (Janoš) Danč, čevljar, mati Helena (Ilona) Danč, r. Žilavec.

Danč je bil po rodu Madžar. Po končanih šestih razredih osnovne šole se je 1945 vpisal na murskosoboško gimnazijo, ki jo je namesto v štirih končal v treh letih. 1948–52 je obiskoval državno učiteljišče v Mariboru, kjer ga je risanja učil Maks Kavčič. 1952 se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (danes Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje) in jo zaključil 1959 pri Maksimu Sedeju. Med študijem je delal pri reklamnih podjetjih (Reklamservis, Jugoreklam), bil aranžer, likovno je opremil več stripov, ilustriral je za mladinske revije in drugo časopisje (npr. Obmurski tednik). 1959 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov, 1960 pa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Med služenjem vojaškega roka v Zadru in Slovenski Bistrici (1959–60) je v vsaki kasarni ustvaril po eno zidno poslikavo. 1960–64 je delal na RTV Slovenija kot slikar izvajalec, scenograf in pomočnik vodje scen. V tistem času je z ilustracijami opremil številne knjige Pomurske založbe in založbe Borec. 1964–67 je kot svobodni umetnik bival v Ljubljani ter honorarno sprejemal razna oblikovalska in ilustratorska dela gospodarsko-propagandne službe Pomurskega vestnika v Murski Soboti. 1967 se je vrnil v Prekmurje in si uredil atelje na Kocljevi ulici v Murski Soboti, kjer je stanoval z družino. Kot likovni pedagog je poučeval na osnovni šoli v Beltincih in Murski Soboti, nazadnje na Centru za blagovni promet v Murski Soboti, kjer je kot profesor aranžerstva poučeval do smrti 1979.

V svojem ustvarjalnem obdobju je od začetnega srečanja z realizmom nadaljeval s slikarstvom pod vplivom ekspresionizma in nato prešel v abstrakcijo. 1963 se je udeležil tečaja Barva in oblika v Ljubljani v okviru istoimenskega kluba, kar je vplivalo na njegovo približevanje abstrakciji. Rezultat udeležbe je bila železna konstrukcija z abstraktnim motivom goričke pokrajine (danes na pročelju pošte v Murski Soboti). V ljubljanskem obdobju je po naročilu ustvarjal motive s Šmarno goro, Savo in Ljubljanico, sicer pa je na željo prijateljev in znancev oblikoval tipične prekmurske motive (krajine, s slamo krite hiše, mlin, brod na Muri, črna kuhinja, kmečka opravila, jesen na Goričkem). Tudi sicer v njegovem opusu prevladujeta prekmurska pokrajina in njen človek, prav tako je znan po portretih, pri čemer je v ospredje postavil psihološki izraz ljudi ob smrti svojca, ob popivanju ipd. Za slike so značilni rahla deformiranost oz. groteskna portretna upodobitev, temni barvni nanosi, stisnjena kompozicija in ekspresiven izraz.

V (zgodnjih) grafikah je razvijal poseben pristop k interpretaciji prekmurske pokrajine, kar se kaže v spreminjanju osnovnih značilnosti vidnega v poenostavljene geometrijske pa tudi ornamentalne sestavine, z izbiro barvne lestvice pa je dosegal drzne komplementarne učinke in nasprotja. Grafike nosijo v sebi dramatični naboj in izžarevajo čustveno vznemirjenost.

1970 se je skupaj s slikarji Štefanom Haukom, Lojzetom Logarjem in Francem Mesaričem povezal v umetniško skupino z imenom DHLM (do 1974), sestavljenim iz začetnic njihovih priimkov. Skupina je na začetku sedemdesetih let 20. stoletja prerodila in preoblikovala umetnost severovzhodne Slovenije, kar se kaže v njihovem preseganju narativnosti lirsko-poetičnega realizma, ki je izhajal iz etnografskih in geomorfoloških lastnosti panonskega sveta, ter prekmurski prostor seznanila s tokovi moderne likovne umetnosti (pop art, fotorealizem, nova krajina itd.). V tistem obdobju je spremenil svoj likovni izraz in se posvetil oblikovanju nove krajine, smeri, ki se je v sodobni slovenski likovni umetnosti najbolj razvila prav v severovzhodni Sloveniji in na Gorenjskem. Novost v njegovih delih je ploskovita perspektiva, pejsaž pa je dobil ornamentalno izrazno podobo, pri čemer je Danč posamezne likovne motive upodobil kot barvne gmote, ki se medsebojno spajajo in prepletajo oz. prehajajo druga v drugo.

V oljnih slikah iz zadnjih let pred smrtjo so njegovi pejsaži prekmurske goričke pokrajine naslikani z vehementnimi in naglimi zamahi, ki se odražajo v večplastnih barvnih nanosih. Ne posveča se nadrobnostim, ampak jih zabriše. Prevladujejo zemeljske barve, med katerimi se pojavijo žarišča toplejših barv. S sproščenimi potezami čopiča se je približal slikanju z začetka slikarske poti.

Ukvarjal se je tudi s stenskim slikarstvom: 1967 je za murskosoboški hotel Diana naslikal fresko z motivom Zelenega Jurija, 1968 pa je za hotel Krona v Lendavi ustvaril stiliziran figuralni mozaik; za isti hotel je likovno ustvarjal še 1970. Obenem je poznan kot odličen risar, ki ga odlikujejo natančnost ter smisel za anatomijo in dojemanje prostora.

Za svoje delo je bil nagrajen s tremi pomembnejšimi nagradami: 1973 z nagrado Zveze kulturnih društev Murska Sobota, 1975 z odkupno nagrado Pannonia 75 v Eisenstadtu in 1975 z nagrado Kulturne skupnosti Murska Sobota.

Dela

Likovna dela

Gorička pokrajina (železo, 1963; Murska Sobota: od 2017 na pročelju pošte, pred tem na pročelju stare glasbene šole na ulici Staneta Rozmana, sprva na stranskem pročelju Pomurske banke).
Tihožitje (olje na platnu, 1966, Umetnostna galerija Maribor).
Pokrajina X (akril na platnu, 1970, Galerija Murska Sobota).
Rdeče naslonjalo in on (mešana tehnika na lesonitu, 1970, Umetnostna galerija Maribor).
Pokrajina s hišami (akril na platnu, 1970, Galerija Murska Sobota).
Kompozicija I. (akril na lesu, 1973, Galerija Murska Sobota).
Pokrajina (akril na lesu, 1973, Galerija Murska Sobota).
Pokrajina (olje na kartonu, 1973, Galerija-Muzej Lendava).

Samostojne razstave

Murska Sobota, 1960 (Obrtna zbornica).
Maribor, 1977 (ARS 2).
Kranj, 1980 (Galerija v mestni hiši).
Murska Sobota, 1999, 2009 (Galerija Murska Sobota).
Ljubljana, 2009 (Galerija Vodnikova domačija).
Murska Sobota, 2019 (Galerija Robin).

Skupinske razstave

Panonska pokrajina – panonski človek (Murska Sobota, 1967).
Razstava likovnih umetnikov SR Slovenije (Sombotel, Madžarska, 1967–68).
Razstava pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov Maribor (Maribor, 1968).
DHLM : Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič (Murska Sobota, 1970).
DHLM(Maribor, 1971; Kranj, 1972, 1974; Sombotel, Madžarska, 1973; Koper, 1973; Murska Sobota, 1974).
Pannonia ’71 (Murska Sobota, 1971).
Lendava ’73 (Lendava, 1973).
Slikarska kolonija Ravne 73 (Ravne na Koroškem, 1973).
5. Pannonia ’75 (Eisenstadt, Nemčija, 1975).
Lendavski umetniki (Lendava, 1977).
Nove smeri v oblikovanju krajine na Slovenskem (Kranj, 1977).
25 let. Pridobitve 1969–1979 (Maribor, 1979).
DHLM. Deset let pozneje (Maribor, 1985).
Osamljenosti. Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti. Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota (Murska Sobota, 2020).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv MG+MSUM.
ALU 1945–1995, Ljubljana, 1995.
Vlado Sagadin: Akademski slikar Ladislav Danč se je predstavil, Pomurski vestnik, 3. 3. 1960.
Vlado Sagadin: Velik uspeh slikarja L. Danča, Pomurski vestnik, 7. 4. 1960.
Andrej Pavlovec: Skupina slikarjev (D-H-L-M) iz Prekmurja v Kranju, Glas, 19. 2. 1972.
Aleksander Bassin: Prekmurska četverica, Naši razgledi, 22, 1973, 497.
Aleksander Bassin: Ladislav Danč, Delo, 17. 1. 1979.
Marjan Dora: Ladislav Danč, Večer, 5. 11. 1979.
Ladislav Danč 1932–1979, Kranj, 1980 (predgovor Franc Obal).
60 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru, Maribor, 1980.
DHLM : deset let pozneje, Maribor, 1985.
Robert Inhof: Prekmursko slikarstvo 20. stoletja, Katalog stalne razstave, Murska Sobota, 1997, 307–320.
Ladislav Danč (1932–1979) : memorialna razstava, Murska Sobota, 1999 (predgovor Franc Obal).
Franc Obal: Ladislav Danč : (1932–1979), Murska Sobota, 2009.
Bea Baboš Logar: Zadnji soboški slikar – boem, Ladislav Danč (1932–1979), Pén – Vestnikov mesečnik, 30, 2012, 6–8.
Natalija Cigut: Skupina DHLM, Maribor, 2017 (magistrsko delo).
Dajnko, Manuela: Danč, Ladislav (1932–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024210/#novi-slovenski-biografski-leksikon (11. oktober 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine