Novi Slovenski biografski leksikon

FERJAN, Franc (Fran Ferjan), fotograf, inovator (r. 29. 1. 1885, Ljubljana; u. 15. 3. 1964, Ljubljana). Oče Jožef Ferjan, ključavničar, mati Frančiška Ferjan, r. Mehle. Pranečakinja Jelka Reichman, ilustratorka.

Rojen je bil v obrtniški družini kot predzadnji izmed šestih preživelih otrok (rodilo se jih je deset). Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani 1903 je 1904–08 študiral matematiko in fiziko na filozofski fakulteti univerze na Dunaju ter 1909 pridobil dovoljenje za poučevanje na srednjih šolah v Nemčiji in Sloveniji. 1909–15 je kot suplent poučeval matematiko in fiziko na državnih srednjih šolah na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu. V Gorici je spoznal bodočo ženo Izabelo Fanzari iz Furlanije, ki je postala vir njegovega navdiha za mnoge portrete. Med prvo svetovno vojno je bil 1915–17 v vojski. Začel je izgubljati sluh. Z ženo sta se 1917 iz Gorice preselila v Ljubljano. Poučeval je na državni realki v Ljubljani, od 1919 kot profesor. 1930 se je zaposlil na banovinski upravi na ministrstvu za prosveto. 1946 se je upokojil. Zaradi naglušnosti je živel v družbeni osami.

S fotografijo se je seznanil med študijem na Dunaju. Tehnično znanje o novem mediju je pridobival iz nemške strokovne literature ter revij Die Galerie, Photographische Rundschau in Photobörse. Bil je tehnično in likovno nadarjen ter ročno spreten: sam je izdelal fotoaparat, običajnega in stereo, ter stereoskop. V olju je ustvaril več slik s krajinskimi motivi. Umetniško se ni uveljavljal. Eno samo delo (Kužki, pred 1935) je bilo objavljeno v zborniku Fotokluba Ljubljana Slovenska fotografija (1935) in v reviji Naš rod (1935–36). Fotografija mu je sprva pomenila medij za trajno ohranjanje podob njemu bližnjih oseb; zgodnji portreti številne družine in staršev razkrivajo zgledovanje pri portretih iz pionirskih časov fotografije (frontalnost, celopostavnost, zavedanje o svečanosti dejanja fotografiranja). Pozneje si je prizadeval za podajanje razpoloženja in psihične plati oseb, zlasti žene. Premišljena osvetlitev razkriva poglobljeno razumevanje vloge svetlobe, skupaj s kompozicijo tudi poznavanje slikarskih realističnih portretov, kot je razvidno s fotografij iz 1917 (žena pri branju pisma in portret žene z razpuščenimi lasmi). Avtoportreti v domačem ambientu s statusnimi simboli (obleka, cigara, naočniki) odražajo urejen družbeni položaj izobraženca, študije lastne podobe v postelji in ob oknu tudi težnjo po fotografskem samoanaliziranju v intimnih trenutkih. Celopostavne upodobitve žene in lastne podobe so secesijskega formata ‒ doprsni portreti tudi v obliki ovala ali kroga ‒ ter nalepljene na kartonsko podlago, prelepljeno s papirjem, ki je barvno uglašen s tonom fotografije. Sredi tridesetih let 20. stoletja je opaziti razvoj v smeri novega videnja (Neues Sehen). Ženo je z velikim občutkom za predmetnost prostora upodobil v predsobi, ob oknu, na stopnišču, tematski repertoar pa razširil na tihožitja steklenih predmetov, sadja in cvetja ter na prizore z ulic, slednje tudi v nočni razsvetljavi. Črno-bele študije tihožitij kažejo poseben smisel za plastično pojavnost predmetov in poznavanje estetike nove stvarnosti. Fotografije ljubljanskih ulic in tržnice (1935–55) so stvarni fragmenti mestnega vsakdana, podani z izostrenim občutkom za kompozicijo, svetlobne razmere in ostre sence, ki dinamična razmerja med pešci, kolesarji, kočijami, tramvajem in mestno arhitekturo zaokrožajo v smiselne celote; utelešajo modernistična spoznanja o mediju in duha časa. Intenzivno je fotografiral v stereo tehniki, s katero se je začel ukvarjati po 1910. 1939 je začel uporabljati barvni diafilm (Agfacolor) in zadnjega posnel 1963. Med črno-belimi stereo podobami na steklu prevladujejo motivi gora, narave, voda, krajev v Sloveniji in v Dalmaciji ter skupinski portreti in tihožitja. Izstopajo vodni motivi, nočni ulični prizori in tihožitja, med njimi tudi barvna.

Dela

Študija lastne ležeče podobe, črno-bela fotografija, 1911, Moderna galerija, Ljubljana.
Portret žene s šopkom, črno-bela fotografija, 1916, Moderna galerija, Ljubljana.
Avtoportret s cigaro, črno-bela fotografija, ok. 1916, Moderna galerija, Ljubljana.
Portret žene z razpuščenimi lasmi, črno-bela fotografija, 1917, Moderna galerija, Ljubljana.
Žena s sinom, črno-bela stereo fotografija, 1918, Moderna galerija, Ljubljana.
Kužki, črno-bela fotografija, pred 1935, Moderna galerija, Ljubljana.
V predsobi, črno-bela fotografija, ok. 1935, Moderna galerija, Ljubljana.
Na stopnišču, črno-bela fotografija, ok. 1935, Moderna galerija, Ljubljana.
Ljubljana, Trg Ajdovščina s Figovcem, črno-bela fotografija, ok. 1939, Moderna galerija, Ljubljana.
Tihožitje z grozdjem in kozarcema, črno-bela fotografija, ok. 1940, Moderna galerija, Ljubljana.
Ljubljana, Mestni trg, črno-bela fotografija, ok. 1955, Moderna galerija, Ljubljana.

Samostojna razstava

Ljubljana, 2006 (Moderna galerija).

Skupinske razstave

20. stoletje : kontinuitete in prelomi : izbor del iz nacionalne zbirke Moderne galerije (1906–1991) (Ljubljana, 2011).
Filmogram : film in fotografija (Ljubljana, 2011).
Na robu : vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) (Ljubljana, 2019).

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_LJU 185, Realna gimnazija v Ljubljani, t. e. 88, p. e. 502; SI_ZAL_LJU 198, Učiteljišče v Ljubljani, t. e. 65, p. e. 395.
Arhiv Republike Slovenije, SI AS 231 59, Ministrstvo za prosveto LRS, Serija personalnih map učiteljev, šk. 59, št. 432.
Archiv der Universität Wien, Dunaj (UAW), Nationale der Philosophischen Fakultät, SS 1904-WS 1907/08, Sign. 224, 231, 239, 246, 256, 264, 281, Ferjan Franz; Lehramtsprüfungskommission, Geschäftsbücher, LK 8.6 Karteikarten – Index der Prüfungskommission für das Lehramt an Mittelschulen, Ferjan Franz.
Franc Ferjan (1885–1964) : fotograf zasebne in socialne resničnosti, Ljubljana, 2006 (avtorica besedila Lara Štrumej).
Štrumej, Lara: Ferjan, Franc (1885–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023980/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine