Novi Slovenski biografski leksikon

PETKOVŠEK, Zdravko, meteorolog (r. 20. 2. 1931, Šentjur pri Celju; u. 9. 7. 2018, Ljubljana). Oče Valentin Petkovšek, agronom, mati Marija Petkovšek, r. Pepelnik, učiteljica. Žena Marjeta Petkovšek, kineziologinja, sinova Borut Petkovšek, geolog, in Tine Petkovšek, geolog.

Osnovno šolo je obiskoval v Murski Soboti in Stari Vrhniki, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je 1950 maturiral. Ker je bil navdušen letalski modelar, pa tudi jadralni letalec (do 1949 je opravil izpite za vse kategorije jadralnega letenja), se je vpisal v tedaj po matematično-fizikalnih načelih preoblikovani študij meteorologije na Univerzi v Ljubljani (tedaj Prirodoslovno-matematična fakulteta) in diplomiral 1954. Najprej se je zaposlil v meteorološki službi, kjer pa so ga, ker so bili starejši kolegi (po osnovni izobrazbi predvsem geografi in vodarji) nezaupljivi do mladih diplomantov, izšolanih na temeljih moderne meteorologije, poslali na observatorij na Kredarico – tam je bil do 1957.

Na ljubljanski univerzi se je 1957 zaposlil kot asistent pri Oskarju Reyi. Doktoriral je 1961 z disertacijo Prehod hladnih front preko Alp in njih vpliv na vreme v Sloveniji. Istega leta je prevzel vodenje meteorološke katedre na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tedaj še ni imel učiteljskih pooblastil, saj je bil v naziv docenta za področje meteorologije prvič izvoljen 1964. 1974 je bil izvoljen v izrednega in 1979 v naziv rednega profesorja. Strokovno se je izpopolnjeval na danskem meteorološkem inštitutu v Kopenhagnu (1957), na inštitutu za meteorologijo in geofiziko svobodne univerze v Berlinu (1961/62) ter v kanadskem centru za meteorološke raziskave v Torontu (1966/67). Krajša predavanja je imel tudi na tujih univerzah (Berlin, Sarajevo, Lodž), pa tudi v Ljubljani je imel študente iz tujine. 1990 je vodenje Katedre za meteorologijo prepustil svojemu nasledniku Jožetu Rakovcu, 1992 se je kot učitelj upokojil.

Raziskovalno se je ukvarjal predvsem s pojavi v ozračju regionalnih ali lokalnih razsežnosti. Preučeval je meteorologijo v orografsko razgibanem slovenskem prostoru in prispeval splošno veljavna spoznanja o dogajanju v atmosferi; analiziral je vreme in podnebje naših kotlin (megla, onesnaženje), proučeval je klimo zaprtih prostorov (tudi kraških jam), vetrove in temperaturna polja, uporabnost vremenskih tipov, izrabo osončenja; posvetil se je proučevanju burje (modelski pristopi); ukvarjal se je s problematiko meteoroloških opazovanj in meritev (zanesljivost dobljenih podatkov); začel je z uvajanjem numeričnih modelov in računskih pristopov v meteorologiji, predvsem pri proučevanju burje, razkroja jezer hladnega zraka ipd. Na področje varovanja zraka pred onesnaženjem segajo njegove raziskave o tem, kolikšni bi smeli biti največji izpusti onesnaževal v kotlinah, pa tudi množica ekspertiz v okviru skupine SEPO na Institutu Jožef Stefan. Bil je član mnogih domačih in mednarodnih komisij in odborov ter več let predstavnik Jugoslavije v skupini za varstvo zraka pri OECD. Več let je bil glavni urednik slovenske revije Razprave-Papers in član mednarodnih uredniških odborov Meteorologische Zeitschrift in Geofizike.

Dela

Zemlja in vesolje : ob mednarodnem geofizikalnem letu, Ljubljana, 1961, [i. e.] 1962 (soavtorja Miran Borko, Bogdan Kilar).
Meteorologija : elementi, Ljubljana, 1964.
Vremenski vodnik za turiste, Ljubljana, 1965 (soavtor Miran Borko).
Night drainage winds, Archiv für Meteorologie, Geophysik und Bioklimatologie. Serie A : Meteorologie und Geophysik (Wien - New York), 20, 1971, 353–360 (soavtor Andrej Hočevar).
Meteorologija : osnove in nekatere aplikacije, Ljubljana, 1977 (soavtor Andrej Hočevar, učbenik).
Relief meteorologically relevant characteristics of basins, Zeitschrift für Meteorologie (Berlin), 28, 1978, 333–340.
Model for the evaluation of mean emission potential of the air pollution with SO2 in basins, Archives for meteorology, geophysics, and bioclimatology. Series B, Climatology, environmental meteorology, radiation research (Wien - New York), 26, 1978, 199-206.
Ein einfaches Modell des tages-Hangwindes, Zeitschrift für Meteorologie (Berlin), 32, 1982, 13–14.
Skice vremena, Ljubljana, 1987 (soavtor Miran Trontelj).
Turbulent dissipation of cold air lake in a basin, Meteorology and atmospheric physics (Wien - New York), 47, 1992, 237–245.
Zrak in onesnaženost : del 1 : meteorologija, Ljubljana, 2000 (soavtor Tomaž Vrhovec, učbenik).
Vreme in podnebje v gorah, Ljubljana, 2006 (soavtor Tomaž Vrhovec, Damjana Kastelec).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
ULBB.
ES.
Slovenika, Ljubljana, 2011.
Jože Rakovec, Jožef Roškar: Prof. dr. Zdravko Petkovšek, Vetrnica, 2018, št. 11, 5–6.
Sto let matematike in fizike na Univerzi v Ljubljani, Ljubljana, 2020.
Rakovec, Jože: Petkovšek, Zdravko (1931–2018). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023760/#novi-slovenski-biografski-leksikon (1. februar 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine