Novi Slovenski biografski leksikon

HOČEVAR, Andrej, meteorolog (r. 2. 6. 1931, Ljubljana). Oče Tone Hočevar, zdravnik, organizator OF v Kočevju, poslanec kočevskega zbora odposlancev 1943, mati Marija Hočevar, r. Podboj. Žena Marija Hočevar, ekonomistka, dedov brat Janez Podboj, duhovnik in pisatelj, materin svak Anton Burgar, gimnazijski profesor, klasični filolog, daljni bratranec Janez Hočevar - Rifle, igralec.

V Kočevju je dokončal osnovno šolo in dva razreda nižje gimnazije. 1944 je bila družina internirana v Marktl am Inn (Nemčija). Po vojni je živel v Novem mestu, kjer je dokončal gimnazijo in 1950 maturiral. Kot navdušenec za letalstvo se je vpisal na tedaj po matematično-fizikalnih načelih preoblikovani študij meteorologije na Univerzi v Ljubljani (tedaj PMF) in diplomiral že 1954. Najprej se je zaposlil v meteorološki službi, kjer so mlade diplomante, sicer izšolane na temeljih moderne meteorologije, najprej pošiljali za opazovalce na observatorij na Kredarico, potem je delal kot prognostik pri napovedi vremena. 1960 je postal asistent za agrometeorologijo na sedanji Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (BF UL). Že pred doktoratom se je izpopolnjeval na Institut für Meteorologie und Geophisik na Freie Universität Berlin (tri mesece 1959) in na Meteorologiska Institutiones, univerze v Uppsali (1962–63). Doktoriral je 1965 v Beogradu (mentor Marjan Čadež) z disertacijo Fenološke faze v odvisnosti od vremena. 1967–68 je bil gostujoči profesor na Penn State University v ZDA. 1966 je postal docent za agrometeorologijo in docent za meteorologijo, 1973 je bil izvoljen za izrednega in 1978 za rednega profesorja za biometeorologijo. Bil je predstojnik Oddelka za agronomijo BF UL (1971–73, 1981–83) in 1993–96 predstojnik Centra za biometeorologijo BF UL. 1983 je bil tri mesece svetovalec Svetovne banke za razvoj v Braziliji pri ustanovi EMBRAPA in 1996–99 znanstveni sekretar COST za meteorologijo (Meteorology COST pri Evropski komisiji v Bruslju). Upokojil se je 1999. Raziskovalno se je ukvarjal predvsem z agrometeorologijo in z njo povezanimi meteorološkimi področji – predvsem s prizemno plastjo zraka, sončnim obsevanjem in sevanjem tal, tudi v odvisnosti od topografije, z lastnostmi rastlinske odeje in z okoljem v širšem smislu. Preučevanja problemov se je loteval predvsem s fizikalnimi zakoni. Tako se večina njegovih člankov ukvarja s sončnim obsevanjem različno orientiranih in nagnjenih površin, s pretvorbo sončne energije v druge oblike energije in z okoljem. Vodil je projekt Razporeditev potenciala sončne energije v Sloveniji 1980 (495 strani), ki je bil prvi pregled prostorske razporeditve sončne energije v Sloveniji še pred meritvami te prostorske razporeditve. Organiziral ali soorganiziral je več domačih in mednarodnih znanstvenih srečanj – International Seminar on Biometeorological Methods in Forestry Using Regular and Sattelite Observation of Weather (v okviru IUFRO) na Bledu (septembra 1985) in 14. Mednarodni kongres biometeorolgije v Ljubljani (septembra 1996). Sodeloval je v mnogih domačih in mednarodnih organizacijah in društvih, bil je med ustanovitelji Slovenskega meteorološkega društva (1954), nekajkrat njegov predsednik ter skoraj ves čas izhajanja njegovega časopisa Razprave-Papers član uredništva, ki ga je nekajkrat tudi vodil. Bil je tudi v uredniških odborih International Journal of Biometeorology, Headwater Control in Biometeorology. 1996–2002 je bil podpredsednik upravnega odbora International Biometeorological Society, od 1989 je član Headwater Control Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo.

Za svoje dosežke je bil mdr. dvakrat nagrajen iz Sklada Borisa Kidriča (1978 z Jožetom Rakovcem za delo Splošni modeli cirkum-globalnega in kvazi-globalnega sevanja na hribih z enostavno geometrijsko obliko in 1988 z Lučko Kajfež Bogataj za izvirne prispevke k dinamičnemu modeliranju produkcijske organske mase v lokaciji in širšem prostoru, dobil je Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete za 1997. Univerza v Ljubljani ga je 2007 imenovala za zaslužnega profesorja.

Dela

  • Hoehen Karte fuer 25 mb (25 000 m) von 20 Maerz 1959, 01 Uhr Hoehen Karte fuer 100 mb (16 000 m) von 25 Maerz 1959, 01 Uhr, Wetterkarte des Deutschen Wetterdienstes, Berlin, Beilage Nr. 181. (Op. dve od prvih objavljenih cirkumpolarnih kart te višine.)
  • Die Grundzuege der Frostfreuen Periode des Sudostlichen Alpenrandes und Ihre Abhaengihkeit von der Seehoehe, Wetter und Leben Wien, Sonderheft IX, 1961, 128–131.
  • The Growth and Development of Plants as a Function o the Complex of Atmospheric Environment, Idojaras, 3, 1968, 153–156.
  • Night Drainage Winds, Archiv für Meteorologie, Geophysik und Bioklimatologie. Serie A, 20, 1971, 353–360 (soavtor Zdravko Petkovšek).
  • Temperature distribution Under Radiation Frost Fconditions in a Central Pennsylvania Valley, Agricultural Meteorology, 8, 1971, 371–383 (soavtor David Martsolf).
  • General Models of Circum-global and Quasi-global Radiation on Hills of Simple Geometric Shapes. Part I: Theoretical Consideration, Archiv für Meteorologie, Geophysik und Bioklimatologie. Serie B, 25, 1977, 151–164, Part II: Applications, Verifications with Measurements, Archiv für Meteorologie, Geophysik und Bioklimatologie. Serie B, 25, 1977, 165–176 (soavtor Jože Rakovec).
  • Simulation of Soil- and Air- Climate Modification Using Soil Heating with Warm Water, Agricultural and Forest Meteorology, 42, 1988, 41–52 (soavtor Jože Rakovec).
  • Modelling of Net Photosyntetic Productivity for Buckwheat, Agricultural and Forest Meteorology, 44, 1989, 233–244 (soavtorica Lučka Kajfež Bogataj).
  • Asessment of Climate Change Effect on Productivity of Beech Stand in Slovenia Using Ssing Simulation Methods, Agricultural and Forest Meteorology, 72, 1994, 47–56 (soavtorica Lučka Kajfež Bogataj).

Učbeniki

  • Agrometeorologija – osnove, Ljubljana, 1971, 1977.
  • Meteorologija, osnove in nekatere aplikacije, Ljubljana, 1977(soavtor Zdravko Petkovšek, 21988, 31995).
Rakovec, Jože: Hočevar, Andrej (1931–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023690/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2022). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine