Cerar, Barbara (1971–)
Foto © Peter Uhan

Novi Slovenski biografski leksikon

CERAR, Barbara (rojstno ime Barbka Cerar), igralka (r. 8. 11. 1971, Ljubljana). Oče Lovrenc Cerar, mizar, mati Julijana Cerar, r. Golob.

Osnovno šolo je obiskovala v Šentvidu (Ljubljana, 1978–86), srednjo šolo pa na ljubljanski Gimnaziji Poljane, ki jo je zaključila 1991. Takoj po gimnaziji je opravljala sprejemne izpite za študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), vendar prvič neuspešno. Vpisala se je na dvopredmetni študij novinarstva (Fakulteta za družbene vede) ter slovenistike in slavistike (Filozofska fakulteta) v Ljubljani. 1993 je uspešno opravila sprejemne izpite in se vpisala na AGRFT, kjer je študirala v letniku Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja. 1997 je diplomirala iz dramske igre in umetniške besede z vlogo Marije v Ljudožercih Gregorja Strniše v režiji Aleša Novaka.

V tretjem letniku akademije ji je režiser Dušan Mlakar ponudil vlogo Manice v uprizoritvi Desetega brata Josipa Jurčiča (Slovensko stalno gledališče (SSG) Trst, 1995). Kot absolventka je za eno sezono odšla v Slovensko ljudsko gledališče Celje (SLG) Celje (1995/96), kjer je nastopila v dveh vlogah ter nase opozorila z vlogo Lucille v Skušnji ali kaznovani ljubezni Jeana Anouilha v režiji Dušana Mlakarja (1995) in z vlogo Helene v Florentinskem slamniku Eugèna Labicha v režiji Vita Tauferja (1996). Z vlogo Helene je pokazala svoj smisel za komedijske žanre. V sezoni 1996/97 se je redno zaposlila v SSG Trst. Takoj po končanem študiju na AGRFT je dobila prvo priložnost za filmsko vlogo Dekleta v filmu Ekspres, Ekspres v režiji Igorja Šterka (1997). Od sezone 2002/03 je stalna članica Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana. Od 2015 ima status igralke prvakinje.

Ocena dela igralke Barbare Cerar je nekoliko zapletena in zahtevna, saj bi njeno delo težko na hitro umestili v določen igralski profil. Njene vloge izpričujejo, da je najprej žanrsko vsestranska igralka. Pri kreiranju svojih vlog se potaplja globoko in onkraj enoznačne karakterizacije likov, izhajajoč iz prepoznavnih klišejev resnic vsakdanjega življenja. Zanima jo prav to, da imajo liki znotraj sebe zapletene preobrate, prehode v različna stanja, ki jih igralka izjavlja na nepričakovan način.

Umetniško pot je začela zunaj domačega okolja, v zamejskem SSG Trst, kar je bilo zanjo velik izziv, saj se je morala znajti v drugačnem umetniškem okolju. V razmeroma kratkem obdobju je ustvarila nekaj pomembnih vlog, s katerimi je opozorila nase. V tistem času je ustvarila dve izjemni vlogi, ki sta od mlade igralke zahtevali široko igralsko znanje: bila je Marianne v Zgodbah iz dunajskega gozda Ödona von Hörvatha v režiji Maria Uršiča (1999) ter Ana Frank v Dnevniku Ane Francesa Goodricha in Alberta Hacketta v režiji Zvoneta Šedlbauerja (2000).

Vrhunec igralske ustvarjalnosti je dosegla na komornem odru SNG Drama Ljubljana, v Mali drami. Njeno plodnejše obdobje se je dejansko začelo na tem odru z vlogo Sare v Za zdaj nikjer Ane Lasić v režiji Aleksandra Popovskega (2005). Strokovna javnost to vlogo izpostavlja kot prelomno, saj ji je omogočila, da je pokazala številne igralske potenciale. Mali oder, na katerem je ustvarila svoje najmočnejše in najvidnejše vloge, je očitno prostor, ki ji omogoča več ustvarjalne svobode in časa za raziskovanje vlog.

V SNG Drama Ljubljana je opravila vrsto kompleksih igralskih nalog. Njen pristop je bil svež in inovativen, z zapletenimi preobrati, kar govori o vrhunskosti igralskega dela: bila je Marie (Ferdinand Bruckner: Bolezen mladosti, režija Mateja Koležnik, 2006), Gillian (Julian Barnes: Prerekanja, režija Boris Cavazza, 2007), Kasandra (Ajshil: Oresteja, režija Jernej Lorenci, 2009), Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska in Čarovnica (Milena Marković: Barčica za punčke, režija Aleksandar Popovski, 2009), Ona (Maja Haderlap: Angel pozabe, režija Igor Pison, 2015), Merlin (Tankred Dorst: Merlin ali Pusta dežela, režija Aleksandar Popovski, 2016), Ona (Marjan Nečak: Maja Hrgović, Deklica s strunami, režija Marjan Nečak, SNG Drama Ljubljana/Moving Music Theatre, Bitola, Makedonija, 2018), Mira, ilegalno ime Vlasta (Ivo Svetina: V imenu matere, režija Ivica Buljan, 2018), Magdalena Merkus (Saša Pavček: Na valovih, režija Alen Jelen, SSG Trst/Cankarjev dom, 2019), igrala je tudi v drami Simone Semenič To jabolko, zlato (režija Primož Ekart, SNG Drama Ljubljana/Zavod Imaginarni/Cankarjev dom/MGL, 2019).

Med vlogami je treba posebej izpostaviti vlogo Lucinde (Dušan Jovanović: Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni, režija Andrej Jaka Vojevec, 2008), s katero je pokazala sposobnost upodabljanja komičnih likov. V dosedanji igralski karieri pa gotovo izstopa z osrednjo vlogo v Barčici za punčke Milene Markovič (režija Aleksandar Popovski, 2009), kjer je vrhunsko preigrala različna stanja v biografiji lika.

Uspešno je nastopila tudi v celovečernih, kratkih in TV filmih ter TV nadaljevankah. Vloga Dekleta v filmu Ekspres, ekspres režiserja Igorja Šterka (1997) ji je odprla vrata v svet filma. Za tem je ustvarila kar nekaj glavnih vlog: Petra v Odi o Prešernu režiserja Martina Srebotnjaka (2001), Katarina v Šelestenju režiserja Janeza Lapajneta (2002). Večje filmske in opazne vloge je odigrala v filmih: bila je Sonja v filmu Ljubljana je ljubljena režiserja Mileta Klopčiča (2005), Magda v filmu Pokrajina št. 2 režiserja Vinka Möderndorferja (2008) in Barbara v Zastoju režiserja Vinka Möderndorferja (2020). Med kratkimi filmi izstopa njena vloga v filmu režiserja Roka Bička Dan v Benetkah (2008). Postala je tudi prepoznavni obraz slovenske televizije, saj je odigrala kar nekaj uspešnih vlog, med katerimi je vloga detektivke Nives Šmid v osemnajstih epizodah Ekipe Bled v režiji Blaža Završnika (2019).

Igralka se na Televiziji Slovenija posveča tudi sinhronizaciji risank (npr. Pujsa Pepa; od 2003).

2011 je prejela nagrado Frana Milčinskega - Ježka RTV Slovenija za vlogo Helence v Vaji zbora avtorja in režiserja Vinka Möderndorferja ter za vlogo Ditke Lončarič v Kandidatki in šoferju avtorja Toneta Partljiča, režija Vinko Möderndorfer, produkcija TV Slovenija.

Za gledališke dosežke je prejela več nagrad: nagrado žlahtna komedijantka na 6. Dnevih komedije v Celju (1997) za vlogo Helene v Florentinskem slamniku Eugèna Labicha (SLG Celje), za vlogo Palčka v Palčku bratov Grimm in v priredbi Miroslava Košute (SSG Trst) je na 5. Festivalu otroških predstav poklicnih in gledaliških skupin Zlata paličica (1997) prejela zlato paličico za najboljšo žensko vlogo, za gledališke vloge Ann Deever v Vsi moji sinovi Arthurja Millerja (SSG Trst, 1999), Marianne v Zgodbah iz Dunajskega gozda Ödöna von Horvátha (SSG Trst, 1999) in za vlogo Starke v Stolih Eugèna Ionesca (Primorski poletni festival, 1999) je prejela priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije - ZDUS (2000). 2006 je prejela Borštnikovo nagrado za vlogo Marie v Bolezni mladosti Ferdinanda Brucknerja (SNG Drama Ljubljana); 2010 Sterijevo nagrado za igralsko kreacijo na festivalu 55. Sterijino pozorje, Novi Sad, za vlogo Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska, Čarovnica v Barčici za punčke Milene Marković (SNG Drama Ljubljana). Istega leta je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada Ljubljana za gledališke vloge, ki jih je odigrala na matičnem odru SNG Drama Ljubljana: Gillian v Prerekanjih Juliana Barnesa, Lucinda v Življenju podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni Dušana Jovanovića, Kasandra v Oresteji Ajshila, Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska, Čarovnica v Barčici za punčke Milene Marković. Na 49. Festivalu Borštnikovega srečanja v Mariboru (2014) je prejela nagrado za vlogo One v Angelu pozabe Maje Haderlap (SNG Drama Ljubljana).

Dela

Gledališke vloge

Gillian (Julian Barnes: Prerekanja, režija Boris Cavazza, SNG Drama Ljubljana, 2007).
Lucinda (Dušan Jovanović: Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni, režija Andrej Jaka Vojevec, SNG Drama Ljubljana, 2008).
Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska in Čarovnica (Milena Marković: Barčica za punčke, režija Aleksandar Popovski, SNG Drama Ljubljana, 2009).
Kasandra (Ajshil: Oresteja, režija Jernej Lorenci, SNG Drama Ljubljana, 2009).
Ona (Maja Haderlap: Angel pozabe, režija Igor Pison, 2014).
Ona (Marjan Nečak, Maja Hrgović: Deklica s strunami, režija Marjan Nečak, SNG Drama Ljubljana, koproducent Ljubljana/Moving Music Theatre, Bitola, Makedonija, 2018).

Filmske vloge

Ona (Ekspres, ekspres, cf, režija Igor Šterk, A. A. C. Productions, RTV Slovenija, 1997).
Petra (Oda Prešernu, cf, režija Martin Srebotnjak, Vertigo, E-Motion film, VPK, 2001).
Katarina (Šelestenje, cf, režija Janez Lapajne, Triglav film, VPK, 2002).
Magda (Pokrajina št. 2, cf, režija Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana, Delirium Films, RTV Slovenija, VPK, 2008).
Barbara (Zastoj, cf, režija Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana, Delirium Films, Sektor Film, 2020).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv Centra za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT.
Darja Dominkuš: Prešernov sklad 2010, Ljubljana, 2010.
Slavko Pezdir: Velika ljubezen in lepe pustolovščine, Delo, 5. 2. 2010.
Ješelnik, Simona: Cerar, Barbara (1971–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023570/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 4. zv.: C. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine