Novi Slovenski biografski leksikon

CAINKAR, Vincent (rojstno ime Vincenc Cajnko), politični, društveni in kulturni delavec(r. 22. 11. 1879, Jastrebci; u. 24. 9. 1948, Chicago, Illinois, ZDA). Oče Ivan (Johann) Cajnko, gornik (uživalec vinograda), mati Marija Cajnko, r. Zabavnik.

Osnovno šolo je obiskoval na Kogu v bližini Ormoža. Po končani osnovni šoli je pomagal staršema pri delu v vinogradu. Vojsko je služil v enotah lahke konjenice v takratni avstro-ogrski armadi. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil domov in še nekaj let pomagal staršema v vinogradu. 1904 se je preselil v ZDA, kjer je našel delo v tovarnah v predmestju Pittsburgha, v naselju Butler v Pennsylvaniji. Tam se je poročil z Louiso Florjanc, s katero sta imela štiri otroke. Po poroki se je preselil v Poplar Bluff v zvezni državi Missouri, kjer sta z ženo najela farmo. Končno so si dom ustvarili v St. Louisu, kjer je 1907 pomagal pri ustanovitvi društva Planinski raj pri tamkajšnji Slovenski narodno podporni jednoti (SNPJ).

Bil je vizionar, ki je razumel takratni in možni prihodnji prispevek SNPJ za ameriško družbo in slovensko ameriško skupnost. Na četrti redni konvenciji SNPJ 1908 je bil delegat. Od takrat naprej je sodeloval pri delu organizacije. 1912 je bil na peti redni konvenciji SNPJ v Milwaukeeju v Wisconsinu izvoljen za predsednika glavnega nadzornega odbora SNPJ, na naslednji konvenciji v Pittsburghu 1915 je bil izvoljen za tajnika odbora za pripravo dodatkov k statutu SNPJ za naslednjo konvencijo. 1918 je bil na konvenciji v Springfieldu v Illinoisu v vlogi predsednika odbora za pripravo dodatkov k statutu organizacije. Takrat so statut tudi spremenili, in sicer tako, da so za predsednika predvideli polno zaposlitev; do tedaj so bili predsedniki zaposleni le za polovični delovni čas. Na tej konvenciji so ga nato izvolili za glavnega predsednika SNPJ. Organizaciji je predsedoval vse do svoje smrti 1948.

V času njegovega predsedovanja je prišlo do vrste dogodkov, ki so pomembno vplivali na delovanje organizacije kot zavarovalniške družbe. Omembe vredni so zlasti prva svetovna vojna, španska gripa, velika gospodarska kriza 1929 in druga svetovna vojna. SNPJ je kljub temu preživela in se pod Cainkarjevim vodstvom razcvetela ter postala največja slovenska bratska podporna organizacija v ZDA. Število članov se je v tistem času s 23.000 povečalo na več kot 70.000, premoženje SNPJ pa se je povečalo s 466.000 na več kot 12 milijonov dolarjev. Pod Cainkarjevim vodstvom sta se SNPJ 1921 pridružili Slovenska delavska podporna zveza in 1941 Slovenska svobodomiselna podporna zveza, 1946 pa še Zveza Lilija iz Wisconsina. Pomembna značilnost SNPJ pod Cainkarjevim vodstvom je bila velika skrb za podmladek. Tako so 1921 kot prva slovenska bratska podporna organizacija začeli izdajati mesečnik Mladinski list. Ta se je 1945 preimenoval v Voice of the Youth. Cainkar je tudi sicer verjel v pomen ustanavljanja in spodbujanja mladinskih programov. Vizionarsko je tako verjel, da bodo mlajše generacije ameriških Slovencev in slovenskih Američanov prispevale k nadaljnjemu obstoju in razvoju organizacije.

Na Cainkarja so vplivale ideologije evropskih socialnodemokratskih gibanj. Prizadeval si je za enotnost v organizaciji in za to, da dejstvo, da je imela SNPJ politično več frakcij, od socialistov do liberalcev, ne bi oviralo delovanja organizacije. Pri tem je bil zelo uspešen. Cainkar je bil dejaven tudi v organizacijah slovenskih Američanov, ki so bile ustanovljene z namenom, da bi pomagali stari domovini, in to še zlasti ob prelomnih dogodkih slovenske zgodovine 20. stoletja. Tako je bil že v času prve svetovne vojne član Slovenskega, kasneje Jugoslovanskega republičanskega združenja – organizacije ameriških Slovencev, ki se je zavzemala za ustanovitev Jugoslavije kot zvezne republike, v okviru katere bi Slovenija imela status avtonomne republike. Slovensko republičansko združenje je od 1918 vse propagandne aktivnosti usmerilo v zahteve po pravični rešitvi mejnih vprašanj. Cainkar se je konvencije tega združenja udeležil že septembra 1918 kot delegat lokalne organizacije iz St. Louisa v Missouriju. Kot predsednik SNPJ pa je bil septembra 1919 sopodpisnik spomenice dvanajstih organizacij izseljencev iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v ZDA, ki je od predsednika Wilsona zahtevala pravično rešitev mejnih vprašanj s posebnim ozirom na jadransko vprašanje. Jugoslovansko republičansko združenje je po konvenciji 1921 prenehalo delovati. Sredstva, ki so ostala od delovanja te organizacije, so izročili v upravljanje SNPJ in Jugoslovanski socialistični zvezi, med drugo svetovno vojno pa so ta denar porabili za delovanje Slovenskega ameriškega narodnega sveta. V času med obema vojnama, ko je SNPJ vodil Cainkar, so na 9. redni konvenciji SNPJ v Chicagu maja 1929 s posebno resolucijo obsodili ukinitev parlamentarne demokracije 6. januarja 1929 in izrazili željo po ustanovitvi federacije balkanskih republik.

SNPJ je v tistem obdobju organizirala tudi izlete v domovino in aktivno vzdrževala stike s kulturniki v takratni jugoslovanski Sloveniji. Ta navezanost na staro domovino in zanimanje za dogodke v njej sta bila ključnega pomena za politično odločanje ameriških Slovencev med drugo svetovno vojno. 19. aprila 1941 so ustanovili Jugoslovanski pomožni odbor s slovensko sekcijo (JPO-SS) z namenom zbiranja materialnih sredstev za pomoč stari domovini. To je bila prva skupna akcija vseh slovenskih bratskih podpornih organizacij ne glede na politično pripadnost njihovih voditeljev. Za predsednika so izvolili Cainkarja. Ko so se nato 10. maja zbrali predstavniki vseh jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij z namenom koordinacije zbiranja pomoči za Jugoslavijo, so Cainkarja izbrali za podpredsednika, JPO-SS pa je kmalu organiziral podružnice po vseh pomembnejših slovenskih naselbinah po ZDA. Cainkar je 15. novembra 1941 sklical sestanek in predlagal, da JPO-SS prevzame vodilno vlogo tudi pri politični podpori slovenskemu narodu v boju zoper nacifašizem in za to, da bi se Slovenci politično združili v eno celoto. Cainkar je nato 5. decembra 1942 na Slovenskem ameriškem narodnem kongresu v Clevelandu, kjer so ustanovili Slovensko-ameriški narodni svet (SANS), prebral enega od treh nosilnih referatov kongresa o politični akciji ameriških Slovencev. Že med drugo svetovno vojno, pa tudi po njej se je SANS usmeril v podporo Titovim partizanom, še zlasti pa v podporo za pravično rešitev slovenskih mej. Cainkar je tudi v času zaostritve protikomunistične retorike v ZDA v obdobju po koncu druge svetovne vojne vse do svoje smrti podpiral prizadevanja Slovencev v Jugoslaviji.

Viri in literatura

  • ES.
  • Vincent Cainkar (Vincenc Cajnko) 1879–1948, Ormož, 2012.
  • Matjaž Klemenčič: Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, Maribor, 1987.
Klemenčič, Matjaž: Cainkar, Vincent (1879–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023550/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine