Czeike, Maks (1879–1945)
Vila Langer, Mladinska ulica 29, Maribor, fotografija mladinskega doma
Vir: © Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Uprava za gradnje in regulacijo Maribor (UGRM), SI_PAM/0011

Novi Slovenski biografski leksikon

CZEIKE, Maks (Max Czeike, Max Conrad Czeike), arhitekt, stavbenik (r. 12. 12. 1879, Nový Jičín, Češka; u. maj ali junij 1945, Maribor (?)). Oče Rudolf Czeike, suknar, mati Mathilde Czeike, r. Řehar. Stric Heinrich Czeike st., arhitekt, bratranec Heinrich Czeike ml., arhitekt.

Rojen je bil na Moravskem v nemško govoreči družini, katere predstavniki so se več generacij ukvarjali s tkalstvom in suknarstvom. Podatki o mladosti in šolanju niso znani, na izbiro njegovega poklica je bržkone vplival stric Heinrich, ki je bil arhitekt. Iz ustnega izročila izvirajočega podatka, da je študiral na akademiji upodabljajočih umetnosti (Akademie der bildenden Künste) na Dunaju pri Ottu Wagnerju, a študija ni dokončal, arhivski viri ne potrjujejo. V Mariboru se prvič omenja 1902, ko ga zasledimo kot risarja pri arhitektu in stavbnem mojstru Fritzu Friedrigerju. Koncesijo za obrt stavbenika je pridobil 1910, 1912 pa je postal Friedrigerjev družabnik v gradbenem podjetju Friedriger u. Czeike, Architekten und Baumeister. Po Friedrigerjevem odhodu iz Maribora 1920 je prevzel vodenje podjetja. Zadnje načrte je izdelal 1937, 1938 pa je njegovo podjetje prevzel dotedanji obratovodja Jože Požauko. Zadnjič je Czeike svojo obrt prijavil 29. avgusta 1941. Po pričevanju sosedov so ga konec maja ali v začetku junija 1945 odpeljali od doma in izvensodno usmrtili, čeprav ni dokazov o njegovem sodelovanju z okupatorjem.

Bil je eden vodilnih mariborskih stavbenikov prve polovice 20. stoletja, ki je skupaj s Friedrigerjem ali samostojno zgradil vrsto objektov, največ v Mariboru. Pretežno je gradil po lastnih načrtih, občasno pa je nastopal kot izvajalec projektov drugih arhitektov. V njegovem opusu prevladujejo stanovanjske zgradbe, nekaj je tudi javnih stavb in verskih objektov. Slogovno je pri nekaterih objektih ostajal zvest tradiciji poznega historizma (npr. neuresničena neobaročna župnijska cerkev (ž. c.) sv. Magdalene, 1925, Maribor), večinoma pa je zanj značilen modernizirani neoklasicizem, ki je bil pogost v srednjeevropski arhitekturi časa med obema vojnama. Med pomembnejša dela sodi predelava in nadzidava mariborske vile Langer za potrebe dnevnega zavetišča za otroke (1926, 1928–31), pri kateri je z dodanimi neoklasicističnimi elementi (npr. trikotno čelo nad klasicistično vhodno lopo iz 19. stoletja) poudaril klasicistični značaj stavbe. Frančiškansko pokopališče na Pobrežju (1930; delno uresničeno) z arkadami, ki predstavljajo odmev poznohistorističnih pokopaliških objektov v srednji Evropi, sodi med najpomembnejše pokopališke arhitekture prve polovice 20. stoletja na Slovenskem. V tridesetih letih je nekajkrat sodeloval z Jožetom Plečnikom kot izvajalec njegovih mariborskih del (kapela Srca Jezusovega v jezuitskem samostanu, 1932; osvetlitev frančiškanske cerkve s pomočjo odpiranja slepih oken, 1935). V manjši meri je bil aktiven kot urbanist (regulacijska načrta za Koroško predmestje, 1928, in Magdalenski trg, 1932, oboje v Mariboru), vendar njegove zamisli niso bile realizirane, oblikoval pa je tudi pohištvo in peči.

Dela

  • Kavarna Park (sedaj Akvarij), 1922, Maribor (prezidana 1951).
  • Podružnična cerkev sv. Roka, 1922, Kovača vas.
  • Ž. c. sv. Magdalene, 1925, Maribor (neuresničena).
  • Osnovna šola, 1926, Mežica.
  • Večstanovanjska stavba Prežihova ulica 9, 1926, Maribor.
  • Vila Langer (Mladinski dom, danes Branik), prezidava stranskih kril, 1926, nadzidava, 1928–31, Maribor.
  • Vila Czeike (Mladinska ulica 35), 1927, Maribor.
  • Regulacija Koroškega predmestja, 1928, Maribor (skupaj z Jožetom Jelencem; neuresničeno).
  • Kopališče Mariborski otok, 1928–30, Maribor (skupaj s Hermanom Husom).
  • Vila Juvan (Gregorčičeva ulica 47), 1929, Maribor (prezidana 1941).
  • Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, 1930, Maribor (delno uresničeno).
  • Jezuitski samostan, kapela Srca Jezusovega, 1932, Maribor (le izvajalec, načrt Jože Plečnik).
  • Regulacija Magdalenskega trga, 1932, Maribor (neuresničeno).
  • Jezuitski samostan, 1932–35, Maribor (skupaj z Jožetom Plečnikom, neuresničeno).
  • Ž. c. Marije Matere usmiljenja (frančiškanska cerkev), odpiranje slepih oken v glavni in južni stranski ladji, 1935, Maribor (le izvajalec, načrt Jože Plečnik).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Tadej Brodschneider, Nataša Kšela, Lucijan Juričev: Zamolčani arhitekt Maks Czeike, Maribor, 1996 (raziskovalna naloga).
  • Rok Golob, Eva Dvořaková: Architekt Max Czeike, 12. 12. 1879 Nový Jičín–1945 Maribor / Arhitekt Maks Czeike, 12. 12. 1879 Novi Jičin–1945 Maribor, Maribor, 1998.
  • Simona Kostanjšek: Topografski popis cerkva v župniji Slovenska Bistrica, Maribor, 2010 (diplomska naloga).
  • Franci Lazarini: Frančiškanska cerkev v Mariboru, Ljubljana, 2013.
  • Martina Perše, Anja Premk, Natalija Zanoški: Gradbena dejavnost Fritza Friedrigerja in Maksa Czeikeja v Mariboru, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 49, 2013, 201–230.
  • Matevž Čelik, Maja Vardjan, Bogo Zupančič: Pod skupno streho : moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, Ljubljana, 2013.
  • Eva Sapač, Živa Deu: Vila Langer, Slavne vile na Slovenskem, Praha, 2013, 82–85.
  • Franci Lazarini: »Začeti pa moramo na vsak način že letos, sicer lahko naredimo križ črez novo cerkev.« : o neuresničeni gradnji nove cerkve sv. Magdalene v Mariboru, Acta historiae artis Slovenica, 19, 2014, št. 1, 123–142.
Lazarini, Franci: Czeike, Maks (1879–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023540/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2022). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine