Hrček, Dušan (1946–)

HRČEK, Dušan, meteorolog (r. 12. 12. 1946, Maribor). Oče Lojze Hrček, agronom, vinogradniški strokovnjak, mati Cirila Hrček, r. Kropivšek, uradnica.

Zaradi nekaj selitev, ki so bile posledica očetovih zaposlitev, je prve tri razrede osnovne šole obiskoval v Šmihelu v Novem mestu, nadaljeval pa v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Nato se je vpisal na študij matematike s fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) in diplomiral na prvi stopnji. Drugo stopnjo iz meteorologije je zaključil na zagrebški univerzi. 1969 se je zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu SR Slovenije (HMZ) v skupini Bojana Paradiža, pionirja na področju preučevanja onesnaževanja in onesnaženosti zraka v Sloveniji. 1983–93 je bil Hrček vodja Republiške službe za varstvo zraka in pomočnik direktorja HMZ, 1993–2001 pa direktor HMZ in stalni predstavnik Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO); 2001–02 je bil svetovalec vlade na Ministrstvu za okolje in prostor ter od 2002 do upokojitve 2008 vodja urada WMO za Evropo v Ženevi in predstavnik WMO za Evropo z diplomatskim statusom (2007–08).

Sodeloval je v več mednarodnih združenjih ali delovnih skupinah na področju meteorologije in varovanja zraka (nekatere je do 2001 tudi vodil), npr. v Svetu Regionalnega centra za modeliranje na omejenem območju Srednje Evrope (RC LACE) – Aladin, v Svetovalnem odboru sodelujočih držav pri Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena (ACCS ECMWF), v Izvršnem telesu za Konvencijo o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike daljave (UN-ECE, EB CLRTAP). O problematiki onesnaževanja zraka je 1995–2002 poučeval na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani kot habilitirani predavatelj.

Med njegove dosežke štejemo pripravo strokovnih podlag sanacijskih programov za varstvo zraka 1990–92 (Trbovlje, Velenje, Škofja Loka, Novo mesto, Krško itd.). Kot vodja republiške službe za varstvo zraka je Republiški sanitarni inšpekciji zaprtje predlagal okoljsko nesprejemljive in nerentabilne trboveljske elektrarna TET1, kar je bilo 1989 realizirano. Predlagal je sanacijske ukrepe za varstvo zraka za druge TE v Sloveniji, kar je bilo vključeno v petletni plan 1986–90, stekel je postopek, ki je pripeljal do realizacije čistilnih naprav za žveplov dioksid v TEŠ in TET. Zaradi škodljivih vplivov na zdravje je 1990 predlagal prenehanje uporabe zasavskega premoga za drobna kurišča v Trbovljah, kar je bilo realizirano 1993, tj. pred sprejetjem ustreznega državnega predpisa. Mestu Ljubljana je 1990 predlagal uporabo premoga z nizkim deležem žvepla za Toplarno v Ljubljani. Sodeloval je v skupini strokovnjakov v okviru LUZ pri zapiranju središča Ljubljane in 1992 predlagal sanacijo smetišča na Barju s sajenjem topolov (realizirano 1993).