Novi Slovenski biografski leksikon

FRIDL, Jerneja, geodetka, kartografinja, geografinja (r. 22. 8. 1966, Maribor). Oče Srečko Fridl, r. Feliks Friedl, učitelj, mati Martina De Melin, r. Jožefa Martina Urbas, učiteljica. Sestra Ignacija Fridl Jarc, literarna, filmska in gledališka kritičarka, mrzli bratranec Peter Pen, slovenski alpski smučar in trener hitrih disciplin.

Mladost je preživela na Ojstrici nad Dravogradom. Po preselitvi v Maribor se je vpisala na tamkajšnjo Gradbeno srednjo šolo Borisa Kraigherja in 1985 maturirala. Nato je študirala geodezijo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je 1991 diplomirala. 1998 je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) UL magistrirala z zagovorom naloge Digitalna tematska kartografija in njena aplikacija v nacionalnem atlasu Slovenije. 2016 je na FGG doktorirala z zagovorom disertacije Vsebina in načela oblikovanja šolskih zemljevidov.

Že v času študija je sodelovala pri pripravi tematskih zemljevidov na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, kjer se je 1992 zaposlila. 1993 je dobila status mlade raziskovalke, 1994 pa se je zaposlila na ZRC SAZU, Geografskem inštitutu Antona Melika (GIAM), kjer se je pričela izpopolnjevati na področju digitalne tematske kartografije, 1995 za krajši čas tudi na Dunaju. Od 1994 na GIAM vodi Oddelek za tematsko kartografijo. Na ZRC SAZU je bila 2006–09 v. d. vodje infrastrukturne skupine ZRC, od 2009 kot njena vodja, od 2009 je tudi pomočnica direktorja za aplikativne raziskave. 2003–10 je bila tudi asistentka na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru.

Največji pečat je pustila na področju tematske kartografije, saj je avtorica kar 426 tematskih zemljevidov in soavtorica štirih tematskih atlasov. Pridobljena kartografska znanja je stalno nadgrajevala s humanističnimi znanji, predvsem s področja družbene in fizične geografije. Posvečala se je tudi obdelavi prostorskih podatkov in prostorskim GIS analizam. 1994 je postala članica uredniškega odbora Geografskega atlasa Slovenije (1998), prvega slovenskega nacionalnega atlasa. To ji je omogočilo poglobljene raziskave na področju takrat šele razvijajoče se digitalne tematske kartografije. Za nastajajočo publikacijo je iskala takrat najsodobnejše tehnične, vsebinske in oblikovne rešitve. Ukvarja se tudi s historično kartografijo in je skupaj s sodelavci zaslužna za izdajo faksimila prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku Atlant (2005). V njem je podrobneje raziskala delo Mateja Cigaleta, ki je za Slovensko matico poslovenil osemnajst zemljevidov, izdanih po listih med 1869 in 1877. S sodelavci se je posvetila tudi raziskavam obširnega opusa šolskih atlasov in zemljevidov Blaža Kocena. 2012 je sodelovala pri pripravi razstave v NUK Svet kartografov preteklosti – navdih sedanjosti ob 500-letnici rojstva znamenitega kartografa Gerardusa Mercatorja. Je tudi soavtorica zemljevidov odmevne knjige Marjana Dolgana Literarni atlas Ljubljane (2014).

2002 ji je Zveza geografskih društev Slovenije podelila bronasto plaketo.

Dela

  • Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije, Ljubljana,1999.
  • National atlas of Slovenia : current trends and future opportunities, The cartographic journal, 41, 2004, št. 2, 167–176.
  • Ein Kartenfund in Slowenien und sein Faksimilendruck : Ein wichtiges Ereignis für Sloweniens und Österreichs historische Geographie, Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft, 148, 2006, 347–368 (s soavtorji).
  • The importance of teachers' perception of space in education = Pomen učiteljevega zaznavanja prostora v izobraževalnem procesu, Acta geographica Slovenica, 49, 2009, št. 2, 365–392 (soavtorja Mimi Urbanc in Primož Pipan).
  • Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja, Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem, 55, 2011, št. 4, 205–221 (soavtorica Renata Šolar).
  • Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica, Ljubljana, 2013 (s soavtorji).
  • Marjan Dolgan: Literarni atlas Ljubljane : zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani, Ljubljana, 2014 (kartografki Jerneja Fridl in Manca Volk Bahun).
  • Osebna bibliografija (COBISS).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Letopisi ZRC SAZU.
Tiran, Jernej: Fridl, Jerneja (1966–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023050/#novi-slovenski-biografski-leksikon (26. oktober 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine