Čurin, Stanko (1929–2017)
Vir: družinski arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

ČURIN, Stanko, vinogradnik, vinar (r. 6. 11. 1929, Vodranci; u. 6. 7. 2017, Ptuj, pokopan v Kogu). Oče Stanko Čurin, kmet, vinogradnik, sadjar, mati Marica Čurin, r. Brumen. Vnukinja Aleksandra Pivec, doktorica kemijskega inženirstva, političarka.

Osnovno šolo je začel obiskovati 1936 na Kogu (tri leta v nemškem jeziku). Po osemletki je 1945 s kmetijskim tečajem na Ptuju zaključil formalno izobraževanje in nadaljeval delo na kmetiji, kjer se je pri očetu učil drevesničarstva, trsničarstva in sadjarstva. Nekaj mesecev je delal pri avtomehaniku Maru na Ptuju, nato se je vrnil v domačo vas, kjer sta z bratom Ivanom Čurinom iz bližnjih gozdov s konji vozila les za gozdno podjetje. V tistem obdobju je bila nacionalizirana domačija Čurinove mame. Zaradi obtožb, da je sodeloval z belogardisti, je bil oktobra 1947 dobrih štirinajst dni zaprt v Miklavžu pri Ormožu. Konec 1949 je začel s služenjem dveletnega vojaškega roka v Slovenski Bistrici.

1955 se je z ženo in hčerkama preselil v vrnjeno domačijo Čurinove matere na Kogu 15. Takrat so imeli v lasti 39 arov vinogradov in dve njivi, ki ju je podedovala žena. Skromno posestvo je bilo premalo, zato je opravljal razna kmetijska dela, v zimskem času je plužil okrog 70 km cest. V drugi polovici petdesetih let 20. stoletja je kupoval mošt za vinarsko trgovino Slovenske gorice Ptuj, se za krajši čas zaposlil v Perutnini Ptuj, nato je delal za portoroško Drogo v Središču ob Dravi kot nakupovalec.

Privarčevani denar je začel vlagati v vinograde. 1965 je zasadil sorte šipon, laški rizling, sauvignon in muškat otonel. Imel je izjemen posluh za dela v vinogradu, za čas trgatve, za zorenje vina; obiskoval je tečaje, predavanja, se učil od strokovnjakov enologije in vinarstva. 1972 sta se mu pri vinogradništvu pridružila hčerka Jelka in njen mož. Istega leta se je Čurin udeležil ljubljanskega vinskega sejma kot prvi zasebnik (kar je bilo v tistem času velik podvig) in za svoja vina prejel zlati medalji. Bil je ustanovni član (1985) Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem. 1988 je bil med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze, na njegovo pobudo je bila ustanovljena podružnica te zveze v Ormožu (1989). Svoj pečat je dal tudi razvoju humanitarnih organizacij, saj je bil med ustanovnimi člani Rotary kluba Ptuj.

Čurin je opravil več pionirskih vinogradniških poti: kot prvemu v Sloveniji mu je uspelo pridelati ledeno vino, predikatna vina iz sušenega grozdja, jagodne izbore, posebno penino iz vina ledene trgatve. Z vini kleti Čurin-Prapotnik je sodeloval in prejemal nagrade na ocenjevanjih vin v Sloveniji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Turčiji, Belgiji, na Portugalskem, Češkem, Slovaškem, v Španiji, Franciji, Angliji, Izraelu in na Madžarskem. Osvojili so dvaintrideset šampionov, 268 velikih zlatih medalj, 583 zlatih medalj, 104 srebrne medalje. Njegova vina so pili na japonskem cesarskem dvoru, zanje se mu je zahvalil tudi papež Janez Pavel II.

Za delo na področju vinogradništva in vinarstva je bil sprejet med Gradiščansko-panonske viteze vina (1991), dobil je naziv častnega občana Občine Ormož (1999), 2006 je prejel red za zasluge v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu ter pri uveljavljanju RS in slovenskih vin doma in v svetu. Na ocenjevanju vin Medijski Bakhos je osvojil nagrado za posebne dosežke (2007), prejel je priznanje Kmetijsko gospodarske zbornice za življenjsko delo (2009) in častno diplomo vinskega svetovalca Društva gostinskih delavcev Slovenije (2009). Na svetovnem ocenjevanju vin Concurs Mondial du Vin 2002 v Bruslju je za ledeno vino laški rizling, letnik 1999, prejel šampiona in veliko zlato medaljo. Njegovo ime je vpisano v register 500 najbolj znanih vinogradnikov sveta. 2006, 2007 in 2008 je bilo Vinogradništvo Čurin-Prapotnik na odprtem ocenjevanju vin Vino Slovenija – Gornja Radgona razglašeno za slovenskega vinarja leta. Zavod 25. junij mu je podelil priznanje za vzorno gospodarjenje in utrjevanje ugleda Slovenije v svetu (2007).

Član lovskih društev (LD Kog in LD Velika Nedelja) je bil od 1947, 2009 je prejel red za lovske zasluge I. stopnje, ki ga podeljuje Lovska zveza Slovenije. Kmetijsko gospodarska zbornica mu je 2009 podelila priznanje za življenjsko delo. Sekcija vinskih svetovalcev Društva gostinskih delavcev Slovenije mu je podelila častno diplomo vinskega svetovalca – sommelierja (2009).

Od 2019 na ocenjevanju Vino Slovenija – Gornja Radgona za najbolje ocenjeno vino podeljujejo nagrado Stanka Čurina. Ob devetdesetletnici rojstva 2019 je bil v aleji pred ormoškim gradom odkrit njegov doprsni kip.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Stanko Čurin, Ormož, 2004.
  • Rakuša, Jože: Vinogradnik in vina z 800 odličji, Večer, 23. 11. 2004.
  • David Furer: Star in the East, Wine International, februar 2005, 44–47.
  • Zdenka Kresnik: Stanko Čurin, priznan vinogradnik in vinar s Koga, Ptuj, 2005 (zloženka).
  • Julij Nemanič: Sparkling Ice Wine – Inovation in wine production, Sinfo, Ljubljana, januar 2005, št. 3, 9–10.
  • Svarun Bajec: Najboljši šampanjci : žlahtno šumenje, Kapital, 25. 12. 2006.
  • Jože Rozman: Legendarni Stanko Čurin. Vino – revija za ljubitelje vina, kulinarike in drugih užitkov, Vino, 4, februar 2006, št. 1, 14–25.
  • Ivanuša Klemenčič, Viki : Vizionar nemirnega duha, Štajerski tednik, 9. 2. 2007.
  • Aleš Primc: Slovenska kmečka zveza : ob 20. obletnici, Ljubljana, 2008.
  • Miha Šoštarič: Vinarski salon posvečen Stanku Čurinu, Večer, 17. 6. 2008.
  • Miha Turk: Stanko Čurin, Ognjišče, 10, 2009, št. 521.
  • Irena Kandrič: Stanko Čurin : legenda slovenskega vinogradništva in vinarstva, Velenje, 2010.
  • Spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podravja, ČURIN, Stanko (november 2019).
Kandrič, Irena: Čurin, Stanko (1929–2017). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022970/#novi-slovenski-biografski-leksikon (27. september 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine