Četina, Alojz (1930–2016)
Vir: © družinski arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

ČETINA, Alojz (Lojze Četina), agronom (r. 2. 6. 1930, Podlog v Savinjski dolini; u. 27. 2. 2016, Šempeter v Savinjski dolini). Oče Franc Četina, kmet, mati Marija Četina, r. Uratnik.

Osnovno šolo je obiskoval v Šempetru v Savinjski dolini, 1944 se je vpisal na Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, ki jo je zaključil 1949 ter se nato na šoli zaposlil kot pomočnik upravnika in inštruktor. 1950 je študij nadaljeval na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani in 1957 diplomiral. Med študijem je aktivno skrbel za dodatno izobraževanje s strokovnimi praksami v tujini (Avstrija, Švica, Nemčija, Danska in Norveška). 1959 se je zaposlil na Inštitutu za hmeljarstvo Žalec kot vodja oddelka za kmetijsko ekonomiko. 1969–73 je bil direktor tega inštituta. 1960 je opravil strokovni izpit za naziv referent agronom. Podiplomski magistrski študij ekonomike kmetijstva je opravil na agronomski fakulteti v Zagrebu in 1972 magistriral z nalogo Prilog racionalizaciji proizvodnje hmelja uvođenjem novih tehnoloških postupaka. 1973–76 je v več delih opravil specializacijo na inštitutu Max-Planck (Max-Planck Institut für Landarbeit und Landtechnik) v Bad Kreuznach kot štipendist Max-Planck-Gesellschaft. 1978 se je delno zaposlil na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani kot visokošolski učitelj z nazivom izredni profesor za predmet Kmetijsko obratoslovje – ekonomika kmetijskih panog. 1982 je na agronomski fakulteti v Zagrebu zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Proučavanje faktora koji utječu na radno vrijeme orošavanja hmelja primjenom simulacijske tehnike. 1988 je bil izvoljen v naziv redni profesor za Organizacijo in ekonomiko kmetijske proizvodnje. Upokojil se je 1995.

1961–97 je bil predstavnik slovenskega hmeljarstva v mednarodni hmeljarski organizaciji (International Hop Growers' Convention – IHGC), 1967–69 je bil tudi njen predsednik in 1982–97 pa generalni sekretar. Več let je bil predstavnik Jugoslavije v mednarodni zvezi za organizacijo dela v kmetijstvu (Commission Internationale del'Organisation Scientifique du Travalen Agriculture – CIOSTA) in 1986–88 njen predsednik.

Posvečal se je dvema pomembnima področjema kmetijstva, in sicer hmeljarstvu in agrarni ekonomiki z obratoslovjem.

V hmeljarstvu je bila njegova osrednja tematika organizacija poslovanja, kjer se je najbolj posvetil trgu, ekonomiki, tehnologiji in organizaciji pridelovanja hmelja ter racionalizaciji stroškov pridelave pri uvajanju novih tehnologij, tudi s pomočjo uporabe računalniško podprtih odločitvenih modelov.

Na področju agrarne ekonomike se je posvečal oblikovanju sistemov ocenjevanja vrednosti in dohodkovnih potencialov kmetij. Tu je posebej izstopalo pionirsko uvajanje računalniško podprtih simulacijskih modelov za podporo odločanju pri načrtovanju proizvodnje in upravljanja kmetijskih gospodarstev. Na področju oblikovanja sistemov ocenjevanja vrednosti je pomemben njegov prispevek k razvoju sistema modelov za ocenjevanje vrednosti kmetijske in gozdarske pridelave v okviru sistema določanja katastrskega dohodka.

1968 je prejel odlikovanje vitez reda hmelja prve stopnje (Knight of the Order of the Hop), ki ga podeljuje IHGC. 1997 pa je bil odlikovan še s priznanjem oficir reda hmelja druge stopnje (Officer of the Order of the Hop).

Dela

Usklajevanje delovnega postopka pri strojnem obiranju hmelja s pomočjo sestavljenega nomograma, Hmeljarski bilten, 1968, št. 1, 68–114.
Uporaba simulacijske tehnike pri programiranju proizvodnje v hmeljarstvu, Žalec, 1975.
Mehrfaktorielle Versuchsplanung, Bad Kreuznach, 1976 (soavtor Josef Hesselbach).
Verfahrenstechnisches Modell für das Sprühen im Hopfenbau, Bad Kreuznach, 1976 (soavtor Heinz-Dieter Rohde).
Proučavanje faktora koji utječu na radno vrijeme orošavanja hmelja primjenom simulacijske tehnike, Poljoprivredna znanstvena smotra, 1983, št. 62, 463–479.
Zemljiški maksimum, Ljubljana, 1988 (s soavtorji).
Prispevek k razvoju metod vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč, Geodetski vestnik, 1991, št. 4, 255–260 (soavtorja Jože Dular, Janez Košir).

Viri in literatura

Arhiv Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
ES.
ULBB.
Andrej Udovč, Martin Pavlovič: V spomin – prof. dr. Alojz Četina (1930–2016), Hmeljar, 78, 2016, 10.
Udovč, Andrej: Četina, Alojz (1930–2016). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022920/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 5. zv.: Č. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine