Novi Slovenski biografski leksikon

ČERIN, Karel, prošt, nabožni pisec (r. 22. 12. 1877, Zagorje ob Savi, Toplice; u. 4. 8. 1949, Novo mesto). Oče Jožef Čerin, nadučitelj, mati Marija Čerin, r. Zupanc.

Po končani ljudski šoli v rojstnem kraju (1884–88) je obiskoval gimnazijo v Ljubljani (1888–96). Po maturi 1896 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil 1900 posvečen za duhovnika. Kot kaplan je služboval v Zagorju ob Savi (1900–02), Kostanjevici (1902–05) in Škofji Loki (1905–06). Deloval je kot škofijski tajnik v Ljubljani (1906–10), župnik v Bohinjski Beli (1910–14), spiritual uršulink v Škofji Loki (1914–24) ter kot katehet na ljudski in meščanski šoli ter uršulinskem učiteljišču v Škofji Loki. Med prvo svetovno vojno je uršulinkam pomagal skrbeti za okrog tristo gojenk in redovnic. 1924 je bil imenovan za novomeškega prošta. Istega leta je postal župnik kapiteljske župnije in dekan novomeške dekanije.

Slovel je kot izjemen govornik. Nad devetdeset njegovih pridig je objavila duhovniška homiletična revija Praedicate. Bil je uspešen pedagog in priljubljen katehet. V Novem mestu je skrbno uredil župnijski, dekanijski in proštijski arhiv ter pisal župnijsko kroniko. Pod njegovim vodstvom so se razširile zlasti dekliške Marijine kongregacije, Vincencijeva konferenca, Dijaška kuhinja, Prosvetno društvo in fantovski odseki. Sodeloval je pri gradnji Prosvetnega doma v Novem mestu, ki so ga odprli 1930. 1933 je vse katoliške organizacije v Novem mestu posvetil presvetemu srcu Jezusovemu. Poskrbel je za elektrifikacijo župnijske cerkve in zanjo nabavil dva nova zvonova. Dal je urediti pokopališče in gradnjo mrliške vežice. 1940 so se začela velika izsuševalna in obnovitvena dela v kripti kapiteljske cerkve, ki so zastala s kapitulacijo Italije. Podpiral je verski tisk, zlasti mesečnik Križ, ki je začel izhajati 1931. Med italijansko okupacijo je pri oblasteh posredoval za izpustitev internirancev iz župnije. Ker je bila Dolenjska odrezana od Ljubljane, je škof Rožman 1943 Čerina imenoval za pooblaščenega generalnega vikarja za župnije novomeške dekanije in vse tiste župnije na Dolenjskem, ki niso imele stika z Ljubljano. Vikariat je bil odpravljen 1947.

1946 je Čerin zaprosil za razrešitev zaradi bolezni. Bil je razrešen vseh služb razen službe dekana.

1917 je bil imenovan za duhovnega svetnika ljubljanske škofije, 1936 odlikovan z redom sv. Save tretje stopnje, 1937 je bil imenovan za častnega konzistorialnega svetnika.

Viri in literatura

  • Kapiteljski arhiv Novo mesto, Personalia, šk. 149, 150, 151; urednik časopisa Križ, šk. 527; pridige, šk. 184.
  • Nadškofijski arhiv Ljubljana, Zapuščine, šk. 241 Karel Čerin; Spisi V., Kapitelj Novo mesto, šk. 73 in 74.
  • Župnijski arhiv Zagorje ob Savi, Status animarum 1812–1919, gostači št. 5, šk. 6.
  • Križ : verski list za novomeško, prečensko in šmihelsko župnijo, 7, 1937, 45–46; 9, 1939, 39; 19, 1940, 27; 10, 1941, 39; 10, 1941, 49; 11, 1942, 19; 11, 1941, 88.
  • Praedicate : homiletična priloga Vzajemnosti, Maribor, 1929–1940.
  • Okrožnica ljubljanske škofije, 5, 1945, 5; 11, 1949, 2.
  • France Martin Dolinar: Prošti novomeškega kapitlja 1493–1993, Novo mesto, 1993.
  • Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu, Novo mesto, 1993, 102 (katalog razstave).
  • France Baraga: Kapiteljski arhiv Novo mesto : regesti in popis gradiva, Ljubljana, 1995.
  • Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, Ljubljana, 2000, 352.
Dolinar, France M.: Čerin, Karel (1877–1949). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022720/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. september 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine