Novi Slovenski biografski leksikon

DERGANC VESELKO, Maša (rojstno ime Maša Derganc), igralka (r. 30. 03. 1976, Ljubljana). Oče Tomaž Derganc, mati Nives Derganc, r. Zalokar. Mož Borut Veselko, igralec.

Od 1986 je obiskovala nižjo baletno šolo v Ljubljani, ki jo je zaključila 1990. V Ljubljani je 1995 maturirala na gimnaziji Jožeta Plečnika ter se vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), smer dramska igra. Diplomirala je 2008. Od 1999 je članica ansambla SNG Drama Ljubljana.

1998 je v Drami prvič nastopila kot gostja v uprizoritvi Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) v režiji Borisa Cavazze. Že takrat je kritika opazila njen smisel za komedijo, pantomimo, imitacijo, parodijo in kabaret. Druga vidna stvaritev je bila vloga Maše T. v Vladimirju Matjaža Zupančiča 1999. Odtlej je odigrala blizu petdeset različnih gledaliških vlog.

Je perfekcionistka, vlogam se posveča študiozno, natančno, poglobljeno. Ne zadovoljijo je hitre in predvidljive rešitve, rada raziskuje in preizkuša različne interpretativne možnosti. Čeprav je v procesu racionalno premišljena, pa se na koncu prepusti intuiciji, ki jo praviloma pripelje do vrhunskih kreacij. Mnogo njenih vlog ima za osnovo komedijo, a loteva se jih na samosvoj način. O sebi ne razmišlja kot o klasični komedijantki, bolj kot površinsko zabavanje jo zanima resen spopad z vsako, tudi komično vlogo. Pri komediji se ji zdi pomembno, da lik ni popoln, temveč je na nekem področju ranljiv. To ji omogoča iskanje drugačnih, nestereotipnih izraznih sredstev. Nikoli se ne trudi biti smešna, a je prav zato duhovita, saj natančno obvladuje karakterno in situacijsko komiko. Njene komične vloge so bliže groteski kot komediji.

Izjemna je bila kot samosvoja, koketno očarljiva grofica Orsina v Emiliji Galotti Gottholda Ephraima Lessinga; kot gospodična Kenton v drami Ljudje, kot smo mi Kazua Ishigure je ustvarila preprosto osebo s socialnega dna z izjemno etično držo in velikim človeškim dostojanstvom. S slednjim se ukvarja domala v vseh svojih vlogah, denimo kot Jane v Tarzanu Roka Vilčnika, kot Sakešvili v Vilčnikovem Ljudskem demokratičnem cirkusu Sakešvili, kot Irena v Evropi Vinka Möderndorferja itd. Je igralka v izjemni umetniški kondiciji, obenem pa njeno dosedanje delo izpričuje tudi igralsko zrelost in modrost.

Nastopa tudi v filmu in na televiziji. Igrala je v filmih Šelestenje in Kratki stiki Janeza Lapajneta, v filmih Nahrani me z besedami Martina Turka in Dekleta ne jočejo Matevža Luzarja ter v televizijskih nadaljevankah Naša mala klinika, Vrtičkarji idr.

2014 je na 25. Dnevih komedije v Celju za vlogo Dame v uprizoritvi Misterij buffo Vladimirja Majakovskega prejela nagrado žlahtna komedijantka; 2016 je dobila nagrado Sklada Staneta Severja za vloge: Irena v Möderndorferjevi Evropi, Jane v Vilčnikovem Tarzanu in Evgenija v Zaljubljencih Carla Goldonija.

2017 je na 41. Dnevih satire Fadila Hadžića v Zagrebu prejela glavno nagrado za žensko vlogo Sakešvili v Ljudskem demokratičnem cirkusu Sakešvili.

Dela

Gledališke vloge

  • Maša T. (Matjaž Zupančič: Vladimir, režija Matjaž Zupančič, 1999).
  • Mlada ženska (Jon Fosse: Noč poje pesmi svoje, režija Hallmar Sigurdsson, 2003).
  • Caetana (Andrej Hieng: Osvajalec, režija Dušan Jovanović, 2008).
  • Dama (Vladimir Vladimirovič Majakovski: Misterij buffo, režija Aleksandar Popovski, 2013).
  • Eugenia (Carlo Goldoni: Zaljubljenca, režija Paolo Magelli, 2016).
  • Sakešvili (Rok Vilčnik rokgre: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, režija Luka Martin Škof, 2017).
  • Gospodična Kenton (Nejc Gazvoda, Ljudje, kot smo mi, režija Nejc Gazvoda, 2017).
  • Grofica Orsina (Gotthold Ephraim Lessing: Emilia Galotti, režija Igor Vuk Torbica, 2018).
  • Alice James (Susan Sontag, Alice v postelji, režija Dorian Šilec Petek).

Viri in literatura

Predan, Alja: Derganc Veselko, Maša (1976–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022560/#novi-slovenski-biografski-leksikon (1. april 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine