Novi Slovenski biografski leksikon

CURK, Franc, konservator, restavrator, slikar, grafik (r. 5. 2. 1949, Ljubljana). Oče Franc Curk, inženir elektrotehnike, mati Zlata Curk, r. Jug, umetnostna zgodovinarka, pesnica, pisateljica. Žena Slavica Erdeljanović Curk, slikarka.

1949–80 je živel v Ljubljani, 1980–89 na Vrhniki, od 1989 v Nišu. V Ljubljani je 1964–68 obiskoval VII. državno gimnazijo Vič, 1968–72 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALU) in 1972 diplomiral pri Gabrijelu Stupici. 1974 je na ALU končal podiplomski študij konservatorstva in restavratorstva pri Mirku Šubicu in 1979 doktoriral z disertacijo Interakcije v sistemu pigmentiran namaz  tkani temeljnik iz sintetskih vlaken in njihov vpliv na obstojnost slike. Od 1969 je sodeloval z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pri restavriranju in konserviranju spomenikov kulturne dediščine ter bil na isti ustanovi 1972–73 zaposlen kot konservator. 1973–74 je deloval kot svobodni umetnik. 1974–91 je bil zaposlen na ALU (1974 je bil izvoljen v naziv asistent, 1980 v naziv docent in 1985 v naziv izredni profesor), kjer je predaval osnove metodologije v konservatorstvu in osnove likovne tehnologije. Kot gostujoči predavatelj je 1987 predaval na Central Academy of Fine Arts v Pekingu, 1990 pa na Minerva Art Academy v Groningenu na Nizozemskem. 1991–99 je deloval kot konservator in 1999–2001 kot predstojnik Oddelka za konservatorstvo Narodnega muzeja v Nišu. 1991–93 je predaval konservatorstvo na Visoki šoli likovnih i primenjenih umetnosti strukovnih studija v Beogradu, 1994–96 metodologijo konservatorstva na Akademiji Srpske Pravoslavne Crkve (SPC) za slikarstvo i konzervaciju v Beogradu, 1999 konservatorstvo tekstila na podiplomskem študiju konservatorstva na Aristotle University of Thessaloniki v Solunu v Grčiji. 2001–03 je predaval likovno tehnologijo na Oddelku za likovno umetnost Filozofske fakultete Univerze v Nišu, 2003–14 pa kot redni profesor na Fakulteti umetnosti Univerze v Nišu grafiko in slikarsko tehnologijo. 2014 se je upokojil. Do 2018 je na isti instituciji honorarno predaval grafiko in grafiko s tehnologijo. 1992 mu je Društvo konzervatora Srbije na pobudo Narodnega muzeja Niš podelilo naziv muzejskega svetnika – konservatorja in restavratorja. Je član več likovnih in konservatorskih društev.

Vodil je konservatorsko-restavratorska dela v Sloveniji in Srbiji. Vodil je odkrivanje fresk v Bolfenkovi oz. Lurški kapeli na Svetih Gorah nad Bistrico ob Sotli (1970), na fasadi kartuzijanskega samostana Žiče (1971), v p. c. Svetih treh kraljev pri Benediktu v Slovenskih goricah (1972), konservatorska dela na zbirki Draginje in Voje Terzić (1977–86), na tekstilnih spomenikih v samostanu Hilandar na Sveti Gori v Grčiji (1981–2014), restavriranje tekstilnih muzejskih eksponatov Nacionalnega muzeja v Herceg Novem (1986), konserviranje fresk v c. samostana sv. Matere Božje v Sićevem (2015) in ikonostasa v c. sv. Nadangelov v Nišu (2017). Restavriral in konserviral je več kot 13.000 spomenikov premične kulturne dediščine, predvsem tkanine, slike in ikone. Izumil je nove metode konserviranja in restavriranja del na papirju (risba, akvarel, grafika) in na tkanini, ki so danes splošno priznane in uveljavljene.

Njegov likovni opus tvorijo slikarska in kiparska dela v tehnikah olja, akrila, kolaža, keramike, ambientalna in računalniška umetnost, v kateri kombinira klasične grafične tehnike z računalniškim programiranjem. Slogovno sega od akademizma, hiperrealizma, pop arta in strukturalizma, geometrijske abstrakcije in oparta do elektronske umetnosti in kinetične grafike, pri čemer je razvil lastno likovno govorico simbolov in znakov, ki temelji na racionalnem, analitičnem in likovno-tehnološkem pristopu. Pogosto združuje risbo, sliko in grafiko, vsaki izbrani liniji in barvi da svojo psihološko in likovno vrednost. Dela učinkujejo premišljeno, natančno in umirjeno ter izražajo red v vsebini in kompoziciji. Upodablja vsakdanje predmete z začetka industrijske dobe in izseke iz narave, s katerimi obravnava odnos do narave in ljudi. Po fotografski predlogi upodobljen predmet sredi kompozicije obda z geometrijskimi elementi, črkami, grafizmi, križi Antonia Tapiesa itd. Z računalniškimi tehnikami pretvarja grafike tudi v 3D-oblike oz. v objekte.

Sodi med pionirje računalniške umetnosti. Raziskoval je uporabo sodobnih elektronskih sredstev v likovni umetnosti, npr. faks, računalnik, video, holografijo, tehnologijo tekočih kristalov, pri čemer je bilo njegovo glavno vodilo iskanje likovnega ravnotežja. Kinetična grafika, ki predstavlja začetke računalniške animacije, velja za njegov izum.

Je avtor knjig, esejev in likovnih kritik na temo konservacije tekstila, likovne tehnologije, tabelnega slikarstva, grafike in grafičnih tehnik ter avtor prevodov.

Za svoja dela je prejel številna priznanja in odkupne nagrade, mdr. 1972 študentsko Prešernovo nagrado, 1973 in 1974 tretjo nagrado na ex-temporu v Piranu, 1989 priznanje Ars Electronic v Linzu, 1989 priznanje na 4th International Biennial Print Exhibit: 1989 ROC v Taipeiu na Kitajskem, 1990 na Digitartu v Budimpešti prvo nagrado za kinetično grafiko, 1991 zlatno iglo Društva likovnih umetnikov Srbije in Zveze likovnih umetnikov Vojvodine, 1996 najvišje stanovsko priznanje Društva konzervatorjev Srbije za konservatorsko delo in 2012 veliko nagrado Art Centra na mednarodni razstavi Realno – nadrealno v Beogradu.

Dela

Bibliografska dela

  • Štetni agensi u konzervaciji, Niš, 1997 (soavtor Živan Nedović).
  • Zaštita u konzervaciji, Niš, 2001 (soavtor Živan Nedović).
  • Izgubljeni ikonostas u svetlu likovne tehnologije i konzervacije, Peter V. Gagulić: Veliki niški saborni hram, Niš, 2004, 139–147.
  • Osebna bibliografija COBISS.

Likovna dela

  • Gibanje III (akril, 1971, Likovni salon Ravne na Koroškem).
  • Pipete in epruvete (olje, 1973, Njegošev muzej v Biljardi).
  • Spomin II (akril, 1973, Mestna galerija Piran).
  • SO₂ (kazein, 1973, Muzej sodobne umetnosti Skopje).
  • Praprot (akril, 1976, Šolski center za notranjo upravo, Tacen).
  • Pisalni stroj 7 (sitotisk, 1977, Zbirka likovne kolonije, Počitelj).
  • Reka (olje, 1978, Moderna galerija, Reka).
  • Dialog nekega večera (akril, 1979, Salon BWA, Chaplowo).
  • Silosi (akril, 1979, IGRAD, Vrhnika).
  • Spomin na neko ljubezen (akril, 1979, Salon BWA, Sopot - Gdansk).
  • Ciklus Krajina 1–5 (akril, 1980, Zbirka likovne kolonije Strumica).
  • Reminiscence 2 (sitotisk, 1982, Integraf, Videm).
  • Kolaž časa (sitotisk, 1983, Trbovlje, Delavski dom).
  • Kinetična grafika (elektronska instalacija, 1988).
  • Sanje (računalniška animacija, 1989).

Samostojne razstave

  • Novo mesto, 1975 (Galerija Dolenjskega muzeja; s kiparjem Momom Vukovićem).
  • Sosnowiec, Poljska, 1978 (Mali salon ZPAP).
  • Ljubljana, 1981 (Foyer Mestnega gledališča).
  • Gdansk, Poljska, 1981 (Galerija Sien Gdanska).
  • Frankfurt na Majni, Nemčija, 1981 (Galerija Spectrum).
  • Maribor, 1983 (Razstavni salon Rotovž).
  • Ljubljana, 1984 (Mala galerija).
  • Groningen, Nizozemska, 1987 (Centrum vor beldende kunst).
  • Novi Sad, Srbija, 1989 (Velika galerija Kulturnog centra).
  • Niš, Srbija, 1990 (Izložbeni paviljon u Tvrdjavi).
  • Priština, Albanija, 1997 (Umetnostna galerija).
  • Niš, Srbija, 2011 (Galerija savremene likovne umetnosti-Galerija Srbija).
  • Budimpešta, Madžarska, 2013 (Srbski kulturni center).

Skupinske razstave

  • Mednarodni ex-tempore (Piran, 1973).
  • 7. bienale mladih (Reka, 1973).
  • Mednarodni ex-tempore (Piran, 1974).
  • '74 DSLU (Beograd, Srbija, 1974).
  • Jugoslovanska paleta mladih (Vrbas, Srbija, 1974).
  • 9. Likanale (Gospić, Hrvaška, 1974).
  • 10. slikarska kolonija Izlake Zagorje (Zagorje, 1974).
  • Oružane snage SFRJ i opštenarodna odbrana u djelima likovnih umetnika (Beograd, Srbija, 1975).
  • Razstava likovne kolonije (Ivanjica, Srbija, 1975).
  • Razstava dobitnikov študentskih Prešernovih nagrad (Ljubljana, 1976).
  • Mlada jugoslovanska umetnost (Panama, 1977).
  • Intergraf (Videm, 1981, 1982).
  • VIII međunarodna izložba originalnog crteža '82 (Reka, 1982).
  • Twin Towns Art (London, Združeno kraljestvo, 1983).
  • Electronica ʼ84 (München, Nemčija, 1984).
  • Mednarodna likovna zbirka Junij (Ljubljana, 1985).
  • Hercegnovski zimski salon (Hercegnovi, Črna gora, 1986).
  • Sejem elektronike (Gradec, Avstrija 1987).
  • 8. jugoslovanski bienale male plastike (Murska Sobota, 1987).
  • 25. Zagrebački salon lijepih umjetnosti (Zagreb, Hrvaška 1990).
  • Digitart II (Budimpešta, Madžarska, 1990).
  • Digitalna grafika na papirju (Ljubljana, 1999).
  • Mednarodna razstava »Modri jezdec – Der Blaue Reiter« (Aleksinac, Niš, Srbija, 2012).
  • I. medjunarodni Bijenale male grafike 2012 (Niš, Srbija, 2012).
  • Pionirji računalniške umetnosti (Ljubljana, 2016).

Viri in literatura

Vaupotič, Nika: Curk, Franc (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022370/#novi-slovenski-biografski-leksikon (4. april 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine