Novi Slovenski biografski leksikon

DAMIJAN, Jože (Jože P. Damijan, Jože Damijan Pavlič), ekonomist (r. 14. 1. 1967, Lomanoše). Oče Jože Damijan, gradbeni delovodja, mati Marija Damijan, r. Osvald, kuharica.

Soproga Sandra Damijan, ekonomistka (poročena od 2011).

Osnovno šolo je obiskoval v Lomanošah, srednjo naravoslovno-matematično šolo pa 1982–86 v Murski Soboti. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (EF UL), kjer je 1992 diplomiral, 1995 pa magistriral z delom Analiza ekonomskih značilnosti majhnih držav v svetovni trgovini, ki je bilo objavljeno v knjigi Majhne države v svetovni trgovini (1996). Doktorski študij je 1995–96 mdr. opravljal na Univerzi v Kielu (Nemčija), 1998 pa je na EF UL doktoriral z disertacijo Vpliv ekonomij obsega na zunanjetrgovinsko specializacijo pod mentorstvom Ferdinanda Trošta. 2004 se je izpopolnjeval na LICOS, Centre for Economies in Transition na Univerzi v Leuvenu (Belgija). Že med študijem je bil 1992 zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, od 1993 je zaposlen na EF UL na Katedri za mednarodno ekonomijo in poslovanje (redni član) in na Katedri za ekonomijo (pridruženi član). Docenturo je pridobil 2000, izredni profesor je postal 2005, redni pa 2010. Kot makroekonomist predava evropski monetarni sistem in globalizacijo. Od 2003 je predstojnik Inštituta za makroekonomijo Raziskovalnega centra EF UL. Od 2016 ima dopolnilno zaposlitev na Univerzi v Leuvenu v Belgiji.

1996–98 je bil gostujoči profesor na Vienna University of Economics and Business Administration na Dunaju, od 2004 je raziskovalni sodelavec na LICOS, od 2011 raziskovalni sodelavec na VIVES, Centre for Economies in Transition na Univerzi v Leuvenu v Belgiji. Od 2004 je dejavni član pri Forum for Research in International Trade (FREIT) kot pridruženi direktor.

2004–05 je bil podpredsednik Strateškega sveta za gospodarstvo, 2005–06 predsednik Odbora za reforme pri Vladi RS, od decembra 2005 do marca 2006 pa minister za razvoj pri Vladi RS. Tedaj je bil zagovornik uvajanja enotne davčne stopnje, ki bi razbremenila bogatejše. Svoje poglede je predvsem po zadnji gospodarski krizi 2008 razširil in zagovarja višjo obdavčitev za višje dobičke, s čimer se neenakost v družbi ne bi povečevala. Na lestvici RePEc (Research Papers in Economics) je po mednarodni odmevnosti objav vodilni slovenski ekonomist. Stališča, ki jih zapisuje v svojem blogu, so odmevna med strokovno in širšo javnostjo. Strokovno se posveča mednarodni trgovini in globalizaciji ter njunemu vplivu na uspešnost podjetij in makroekonomski razvoj. Njegove glavne teme raziskav so mednarodna trgovina in trgovinska politika, upravljanje podjetij, korupcija in razvoj, gospodarska geografija, neposredne tuje naložbe, trdne inovacije, prenos tehnologij ter dejavniki, ki povečujejo konkurenčnost in rast produktivnosti podjetja.

Dela

  • Pass-on Trade : Why do Firms Simultaneously engage in Two-Way Trade in the Same Varieties?, Review of World Economics, 149, 2013, 1, 85–111 (soavtor).
  • Impact of Firm Heterogeneity on Direct and Spillover Effects of FDI : Micro Evidence from Ten Transition Countries, Journal of Comparative Economics, 41, 2013, 3, 895–922 (soavtor).
  • Import Churning and Export Performance of Multi-Product Firms, The World Economy, 37, 2014, 11, 1483–1506 (soavtor).
  • A portrait of trading firms in the services sectors – Comparable evidence from four EU countries, Review of World Economics, 150, 2014, 3, 471–505 (soavtor).
  • Learning from trade through innovation : Causal Link between Imports, Exports and Innovation in Spanish Microdata, Oxford Bulletin of Economics and Statistics, 77, 2015, 3, 408–436 (soavtor).
  • Osebna bibliografija COBISS.

Viri in literatura

Gačić, Aleksandra: Damijan, Jože (1967–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022300/#novi-slovenski-biografski-leksikon (10. april 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine