Ciglenečki, Jan (1980–)
Avtoportret, © Jan Ciglenečki

Novi Slovenski biografski leksikon

CIGLENEČKI, Jan, filozof (r. 23. 9. 1980, Šempeter pri Gorici). Oče Slavko Ciglenečki, arheolog, mati Vlasta Kušterle Ciglenečki, pedagoginja. Sestra Živa Ciglenečki, violinistka, teta Marjeta Ciglenečki, umetnostna zgodovinarka.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Na študij filozofije in germanistike na Filozofski fakultet Univerze v Ljubljani (FF UL) se je vpisal 1999 in 2005 diplomiral.

V času doktorskega študija (2005–14) je bil štipendist različnih fundacij in organizacij. V tistem obdobju se je izpopolnjeval na teološki fakulteti v Beogradu (Srbija, 2006–07), univerzi Ludwiga Maximiliana (München, Nemčija 2007–09), Université Paris-Sorbonne IV in École normale supérieure (Pariz, Francija, 2009–10), univerzi v Nikoziji (Ciper, 2011–12) in v Kairu (Egipt, 2013–14).

2014 je na Oddelku za filozofijo FF UL doktoriral z disertacijo Ontologija in eshatologija v zgodnji grški misli (objavljeno kot: Pozabljeni temenos : ontologija in eshatologija v arhaični grški misli, Ljubljana, 2015).

2014–17 je bil honorarno, od 2017 redno zaposlen na Oddelku za filozofijo FF UL. 2014 je bil izvoljen v naziv asistent, 2018 pa v naziv docent.

Primarno področje njegovega znanstveno-raziskovalnega, pedagoškega in prevodnega dela je zgodovina antične in srednjeveške filozofije. Posebej se posveča obdobju patristike, znotraj slednje pa zlasti različnim vidikom duhovne zgodovine ortodoksnega (puščavništvo in meništvo) in heterodoksnega (gnosticizem) krščanstva v Egiptu. Pomembno mesto zasedajo tudi azijske filozofije, še posebno meditativne prakse znotraj budističnih in jogijskih tradicij.

Na teoretski ravni so rdeča nit njegovega dela fenomenološke raziskave doživljanja sebstva znotraj kontemplativnih in mističnih tradicij (tako na Zahodu kot na Vzhodu). Raziskave, ki jih izvaja v sodelovanju s psihiatrom Borutom Škodlarjem, se tesno prepletajo z eksistencialno-fenomenološko psihiatrijo in področjem t. i. kontemplativne psihoterapije, katere cilj je aplicirati bogata psihološka spoznanja starejših duhovnih tradicij v sodobno psihoterapevtsko prakso. V okviru tega se izvajajo tudi primerjalne raziskave odnosa med mističnimi in psihotičnimi izkustvi.

Pomemben vidik njegovega dela so terenske raziskave v Egiptu, še zlasti topografija in dokumentacija puščavskih naselbin v Vzhodni puščavi, na obalah Rdečega morja in na obrobjih puščav v Srednjem Egiptu (med mestoma Beni Suef in Sohag). Na odpravah je skupaj s fotografom Matjažem Kačičnikom dokumentiral številne spomenike iz različnih obdobij koptskega puščavništva in meništva. Med njimi še posebno izstopa odkritje semi-anahoretske naselbine Wadi Naqqat iz 4. stoletja, ki je eno najbolje ohranjenih najdišč iz najzgodnejše faze egipčanskega puščavništva in obenem tudi najstarejša tovrstna naselbina na področju Vzhodne puščave.

Ukvarja se tudi z duhovno zgodovino Štajerske oz. z njo povezanih osebnosti. V tem okviru izstopa več prispevkov o življenju in delu konjiške spiritistke, zdravilke in čudodelke baronice Adelme von Vay ter historične raziskave povezav srednjeveškega nemškega epa Parzival in njegovih poznejših odmevov s področjem južne Štajerske.

Dela

  • Pozabljeni temenos : ontologija in eshatologija v arhaični grški misli, Ljubljana, 2015.
  • Arhaična grška misel v dialogu z eksistencialno-fenomenološko psihiatrijo, Začetki grškega mišljenja, Ljubljana, 2017, 273–303 (soavtor Borut Škodlar).
  • Multiple orientations within the worldviews in psychosis and mysticism : relevance for psychotherapy, Discipline filosofiche (Torino), 27, 2017, št. 1, 189–200 (soavtor Borut Škodlar).
  • Kenotična književnost in vprašanje sebstva : Dionizij Areopagit in Janez Klimak, v Literatura in evropska duhovna izročila = Literature and the European spiritual traditions, Ljubljana, 2018, 29–43 (soavtor Borut Škodlar).
  • Spiritual Adolf Hytrek in legenda o Gralovem gradu na Boču, Časopis za zgodovino in narodopisje, 89, 2018, zv. 1–2, 167–193 (soavtor Slavko Ciglenečki).
  • Osebna bibliografija COBISS.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik NSBL.
  • Sem poosebljenje vsega, kar je ovira na mistični poti, Delo, 17. 12. 2016 (Sobotna priloga, intervju zapisala Vesna Milek).
  • V čeljustih nezavednega, Anima : humanistična poljudnoznanstvena revija, 1, 2017, št. 1, 20–26 (intervju zapisal Domen Rajh).
  • Ko enkrat piješ iz Nila, se vedno vračaš k njemu, Outsider : revija, ki presega meje, 3, 2017, št. 10, 2017, 120–125 (intervju zapisala Nina Granda).
  • Pomirjenost puščavnikov s samimi seboj očara, Sensa : revija za srečnejše življenje, avgust–september, 2017, 72–77 (intervju zapisala Danaja Lorenčič).
Ažman, Matej: Ciglenečki, Jan (1980–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022230/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine