Červek, Sandi (1960–)
Vir: © osebni arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

ČERVEK, Sandi (rojstno ime Aleksander Červek; umetniški psevdonim, ki ga je skupaj z Jernejo Katona uporabljal 2017–19, Aleksander Červek trio), slikar (r. 19. 7. 1960, Murska Sobota). Oče Štefan Červek, ekonomski tehnik, mati Aleksandra Červek, r. Strnad, medicinska sestra.

1979 je končal Srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, leto kasneje se je vpisal na študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in 1985 diplomiral pri Gustavu Gnamušu. 1979–80 in 1984–90 je bil kot oblikovalski tehnik zaposlen v Pomurskem tisku v Murski Soboti. Od 1990 je samozaposlen v kulturi, od 2013 pa kot docent predava na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. 1998 je kot prejemnik štipendije Ministrstva za kulturo RS štiri mesece bival v ZDA (New York).

V njegovem opusu so razvidna tri jasno zamejena ustvarjalna obdobja. Po končanem študiju se je za kratek čas posvetil z ekspresijo zaznamovani figuraliki, v kateri so opazni vplivi njegovega profesorja Janeza Bernika. Čeprav se je v motiviki in naslovih pogosto navezoval na krščansko tradicijo, je v upodobitvah visečih, ležečih, mrtvih ali trpečih, komajda živih teles v prvi vrsti raziskoval odnos med barvno ploskvijo in linijo, hkrati pa tematiziral temeljna vprašanja človeške eksistence (Viseča, Pod križem, Slutnja, vse 1985). Slike je gradil na risbi, vanje pa pogosto vključeval elemente neslikarskih materialov.

1987 se je pričel odmikati od mimetičnosti ter v svoji umetniški praksi začel raziskovati gestualnost in barvo. Podobno kot del jugoslovanskih umetnikov, ki so se tedaj močno uveljavljenemu slikarskemu toku nove podobe zoperstavili z ustvarjanjem v okvirih (nekoliko preosmišljenega) informela, se je v tem obdobju posvetil slikarstvu t. i. kontrolirane geste. Pri likovnih raziskovanjih je sprva še izhajal iz pokrajine Lendavskih goric, sčasoma pa se je povsem oddaljil od asociativnosti na predmetni svet in ustvaril prva abstraktna dela. Slikal je v zamolklih, čedalje temnejših in bolj enotnih barvnih tonih, ki jih je 1989 povsem zreduciral na črno.

Obdobje po 1989 zaznamujejo črne slike, ki pomenijo vrhunec njegovega ustvarjanja. Slike, kot naslavlja vsa tovrstna dela, so praviloma platna velikega formata, prekrita z enotno plastjo črne oljne barve, v katero po predhodno skrbno načrtovani risbi s slikarsko lopatko reže drobne, filigranske poteze. Posamezne brazde v pigmentu organizira v jasne, reliefno razgibane krožne geometrijske oblike (loki, spirale), s katerimi – po lastnih besedah – svetlobo kanalizira po sliki in tako ustvarja zemljevide svetlobe. Ob radikalni redukciji barve pridejo do izraza drugi, subtilnejši načini posredovanja slikarskih vrednot, kot so ritem, tekstura in kompozicija, pomembni so tudi prostorski učinki. Taktilne črne slike namreč zahtevajo ogledovanje z več zornih kotov, ki omogoča kontemplacijo in doživetje spreminjajoče se svetlobe. Čeprav črnina njegovih del odpira vrsto pomenskih interpretacij, ga simbolne vrednosti barve ne zanimajo. Barvna snov mu pomeni le medij za analitično raziskovanje svetlobe in njenih učinkov.

V manjši meri se je posvečal tudi grafiki in ilustraciji, v zgodnjem obdobju je ustvaril nekaj (neohranjenih) kiparskih del, ukvarjal se je z ilustracijo, preizkusil pa se je tudi v javni plastiki (Pozabljeni kovček, Murska Sobota, 2010, soavtor Mirko Bratuša). Vseskozi se posveča risbi, zlasti v tehniki oljnega pastela. V njej z živahnim koloritom in spontano gesto ustvarja vzporeden, lahkoten in humorja poln umetniški svet (Ni za nobeno uporabo, Natikanje, Rdeči avion, Portret ščurka, vse brez datacije). Pendant njegovim črnim slikam je tudi projekt Intermezzo, ki ga je 2017–19 ustvarjal pod psevdonimom Aleksander Červek trio. Za predah od svojega siceršnjega slikarskega ustvarjanja je v okviru treh prostorskih postavitev ready-made-ov, artefaktov, v najlonke oblečenih slik itd. raziskoval meje svoje ustvarjalnosti.

Njegove umetnine so v zbirkah pomembnejših slovenskih galerij (Moderna galerija, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Murska Sobota idr.). Zanje je dobil številne nagrade in priznanja, mdr. 1992 veliko nagrado mednarodne likovne razstave Pannonia, 1993 Rembrandtov cekin, 1994 odkupno nagrado Ex tempore v Ljutomeru, 2009 nagrado Mestne občine Murska Sobota in 2021 nagrado Prešernovega sklada.

Dela

Slike

Pod križem (mešana tehnika na les, 1985, Galerija Murska Sobota).
Lendavske gorice (olje na platno, 1987, Galerija-Muzej Lendava).
Slika (olje na platno, 1987, Galerija Murska Sobota).
Slika (olje na platno, 1988, Moderna galerija, Ljubljana).
Slika (olje na platno, 1989, Moderna galerija, Ljubljana).
Slika (olje na platno, 1989, Galerija Murska Sobota).
Slika (olje na platno, 1990, Umetnostna galerija Maribor).
Slike 1–5 (olje na platno, 1994, Moderna galerija, Ljubljana).
Slika (olje na platno, 1996, Galerija Murska Sobota).
Slika (olje na platno, 2006, Umetnostna galerija Maribor).
Slika (olje na platno, 2008, Galerija Murska Sobota).
Slika (olje na platno, 2016, Galerija Murska Sobota).

Samostojne razstave

Koper, 1990 (Galerija Meduza).
Ljubljana, 1992, 1996 (Galerija Equrna).
Murska Sobota, 1994, 1999, 2002, 2011, 2012, 2018 (Galerija Murska Sobota).
Maribor, 2005 (Umetnostna galerija Maribor).
Kostanjevica na Krki, 2008 (Galerija Božidar Jakac).
Benetke, 2010 (Galleria A+A).
Ljubljana, 2012 (Mestna galerija Ljubljana).

Skupinske razstave

Kunst Europa. 63 deutsche Kunstvereine zeigen Kunst aus 20 Ländern (Siegen, 1991).
U3. 1. trienale sodobne slovenske umetnosti (Ljubljana, 1994).
8 artistas eslovenos / 8 slovenskih umetnikov (Madrid, 1995).
Sublimno in romanticizem v sodobnem slovenskem slikarstvu (Koper, 1997).
Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije (Ljubljana, 2002).
Razširjeni prostori umetnosti. Slovenska umetnost 1985–1995 (Ljubljana, 2004).
Talent 2006. Emerging Artists (New York, 2006).
Peinture slovène après 1945. Slovensko slikarstvo po letu 1945 (Bruselj, 2008).
Risba na Slovenskem II. 1940–2009 (Ljubljana, 2009).
La magia dell'arte. I protagonisti dell'arte Slovena contemporanea 1968–2013 (Passariano, 2014).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Intervju avtorice gesla s Sandijem Červekom (4. junij 2019).
Umetnostna galerija Maribor, Dokumentacija, hemeroteka, Sandi Červek.
MG+MSUM, Dokumentacija-arhiv, izpis iz baze RazUme.
Janez Balažic: Červek Sandi, Ljubljana, 1986.
Franc Obal: Beer, Červek, Gumilar, Huzjan, Mesarič : slike, Murska Sobota, 1987.
Meta Gabršek Prosenc: Drama slikovne površine : ob platnih Aleksandra Červeka in Marjana Gumilarja, Kontrolirana gesta, Koprivnica, 1988, 4–6.
Meta Gabršek Prosenc: Sandi Červek, Maribor, 1989.
Janez Balažic: Do šestega pečata, Likovne besede, 1993, št. 25, 27–30.
Sandi Červek : pregledna razstava slik 1984–1994, Murska Sobota, 1994 (avtorja besedil Franc Obal, Janez Balažic).
Robert Inhof: Zdenka Žido in Sandi Červek : slike, Murska Sobota, 2002.
Robert Inhof: Črna slika : esej o slikarstvu Sandija Červeka, Likovne besede, 2003, št. 65-66, 106–113.
Sandi Červek : slike = paintings = Bilder, Maribor, 2005 (predgovor Meta Gabršek Prosenc).
Črna svetloba, svetla črnina = black light, light darkness, Kostanjevica na Krki, 2008 (predgovor Robert Inhof).
Sandi Červek : slike in risbe 1985–2011 = paintings and drawings 1985–2011, Ljubljana, 2012 (avtorja besedil Jure Mikuž, Mateja Podlesnik).
Nadja Gnamuš: Temne iluminacije : o črnih slikah Sandija Červeka, Acta historiae artis Slovenica, 19, 2014, št. 1, 155–183.
Aleksander Červek trio : Intermezzo, Murska Sobota, 2018.
Mohar, Katarina: Červek, Sandi (1960–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022200/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 5. zv.: Č. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine