Drobnič Košorok, Marinka (1953–)

DROBNIČ KOŠOROK, Marinka (rojstno ime Marinka Drobnič), kemičarka (r. 23. 6. 1953, Ljubljana). Oče Janez Drobnič, zdravnik, mati Pavla Drobnič, r. Fabiani. Mož Pavle Košorok, abdominalni kirurg, proktolog.

Po zaključeni II. gimnaziji v Ljubljani 1972 se je vpisala na Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FKKT) Univerze v Ljubljani (UL), kjer je 1977 diplomirala s področja heterociklične kemije. Podiplomski študij je nadaljevala na Univerzi v Ljubljani na programu Interdisciplinarnega študija biokemije. Magistrirala je 1983 s področja biokemijskih znanosti z nalogo Karakterizacija inhibitorja plazminogenskega aktivatorja iz svinjskih levkocitov in njegova inaktivacija s katepsinom D. 1987 je doktorirala na področju kemijskih znanosti z disertacijo Izolacija in lastnosti inhibitorja serinskih proteinaz iz svinjskih levkocitov.

1977–91 je bila zaposlena na Oddelku za biokemijo in molekularno biologijo na Inštitutu "Jožef Stefan". 1991 se je zaposlila na Veterinarski fakulteti (VF) UL, kjer je uspešno povezovala biokemijsko znanost z veterinarsko medicino.

Na FKKT je bila 1992 izvoljena v naziv docentke, 1997 pa na VF v naziv izredne profesorice in 2003 v naziv redne profesorice. Poskrbela je, da je biokemijo približala študentom tudi v slovenskem jeziku; sodelovala je namreč pri prevajanju učbenika biokemije (Rodney F. Boyer, Temelji biokemije; 2005), je avtorica visokošolskega učbenika Eksperimentalne metode v biokemiji (1997) in soavtorica visokošolskega učbenika Biokemija za študente veterine (2009). Uspešna je bila kot mentorica; bila je mentorica študentske raziskovalne naloge, nagrajene z univerzitetno Prešernovo nagrado (1998), in mentorica dveh magistrskih nalog, nagrajenih s Krkino nagrado (1998 in 2003).

Kot odgovorna oseba za mednarodno sodelovanje na VF in koordinatorica VF v evropskih programih CEEPUS in SOCRATES/ERASMUS ter koordinatorica združenja srednjeevropskih veterinarskih fakultet VetNEST (1998–2008) si je prizadevala za promocijo mednarodne izmenjave študentov in učiteljev. 2002–04 je bila generalna sekretarka VetNEST. Bila je gostujoča profesorica na srednjeevropskih veterinarskih fakultetah (Dunaj, Budimpešta, Brno).

V času službovanja na VF je prevzela številne vodstvene funkcije in članstva v komisijah; bila je vodja Biokemijskega laboratorija (1996–2016) in namestnica predstojnika Inštituta za fiziologijo, farmakologijo in toksikologijo VF (1997–2009) ter članica Komisije za kakovost VF (2001–08).

Pomembno je prispevala k evropski primerljivosti študijskega programa VF v Ljubljani. 1998 in 2009–11 je v postopku evropske evalvacije sodelovala kot koordinatorica. 2015 je bila koordinatorica akreditacije Enovitega magistrskega študijskega programa Veterinarstvo VF UL s strani Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

2003 in 2007 je bila članica Komisije za mednarodno sodelovanje UL. Njeno delo je bilo močno vpeto tudi v razvoj kakovosti visokošolskega izobraževanja. 2004 in 2016 je sodelovala v štirih mednarodnih projektih na področju pedagoške dejavnosti. Sodelovala je v več evropskih evalvacijah študijskih programov doma in v tujini. 2004–08 je bila članica Komisije za kakovost na UL in nato v naslednjih dveh zaporednih mandatih (2008–16) predsednica te komisije. 2007 je bila imenovana za članico delovne skupine za evropsko evalvacijo UL s strani evropske zveze univerz – EUA (European University Association) in 2012 za članico delovne skupine za nacionalno akreditacijo UL s strani NAKVIS. 2005 je postala članica Nacionalne komisije za kakovost visokega šolstva. 2006–09 je bila namestnica predsednika Senata za evalvacije pri Svetu za visoko šolstvo in predsednica komisije za zunanje evalvacije Senata za evalvacije pri Svetu za visoko šolstvo. Od 2009 je ekspertinja EAEVE (European Association of Establishments for Veterinary Education) za zunanjo evalvacijo za področje bazičnih znanosti, od 2010 pa ekspertinja NAKVIS. S svojim delom na omenjenih področjih je odločilno prispevala k odpiranju in sodelovanju slovenskih visokošolskih organizacij v evropskem prostoru in izobraževalnih programih.

2006–14 je bila predsednica Slovenskega biokemijskega društva (SBD). Je članica Slovenskega fiziološkega in mikrobiološkega društva, Slovenske veterinarske zveze, Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko in Društva visokošolskih učiteljev.

Delo na področju kakovosti v visokem šolstvu nadaljuje tudi po upokojitvi (2015) z aktivnim sodelovanjem kot ekspertinja NAKVIS pri zunanjih evalvacijah visokošolskih inštitucij in študijskih programov v Sloveniji (29) in tujini (5) ter kot ekspertinja EAEVE pri evalvacijah evropskih veterinarskih fakultet (4). 2013–17 je v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani izvedla štiriletni program poljudne biokemije in molekularne biologije z naslovom Življenje je igra molekul.

Je prejemnica študentske Prešernove nagrade (1976), nagrade Borisa Kidriča za izume in patente (1980), priznanja VF (2006) in Lapanjetove plakete Slovenskega biokemijskega društva za pomemben prispevek k razvoju SBD ter tudi h kakovosti družbene, znanstvene in predvsem visokošolske dejavnosti (2014). 2017 je bila imenovana za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.