Černe, Damjana (1958–)
Foto © Luka Kaše

Novi Slovenski biografski leksikon

ČERNE, Damjana, igralka (r. 23. 4. 1958, Reka, Hrvaška). Oče Damjan Černe, podpolkovnik, mati Vida Černe, r. Noč. Partner Marko Mlačnik, igralec, plesalec, koreograf.

V otroštvu se je družina zaradi očetove službe selila ter živela v Ilirski Bistrici, Postojni in Renčah. Po končani srednji ekonomski šoli v Novi Gorici 1978 je najprej eno leto študirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer Slovenski jezik in knjižničarstvo. 1979 se je vpisala na študij dramske igre na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ki ga je zaključila 1983 ter se zaposlila kot članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Poleg tega je sodelovala tudi pri številnih projektih zunaj matične gledališke hiše, redno sodeluje z Radiem Slovenija in priložnostno igra v filmih.

SMG ji je odprlo prostor igralskega raziskovanja že pred diplomo, ko je 1980 z več vlogami nastopila v Kiševi Missa in a minor v režiji Ljubiše Ristića, ki je v estetskem smislu pomenila premik v zgodovini slovenskega gledališča in utrdila prepoznavnost produkcije SMG. 1984 je zasijala kot Katarina v Strahu in pogumu Edvarda Kocbeka v odrski priredbi in režiji Janeza Pipana ter za to vlogo prejela tudi zlato ptico (1985); med predstavami, ki so nastale pod njegovo režijo, velja izpostaviti predstavi Balkon Jeana Geneta, v kateri je bila Irma, šefica bordela, in Krokar po Edgarju Allanu Poeju (1991), v kateri je odigrala več vlog (naslovno Raven, bila pa je tudi Agathos, William Wilson II. in Maska rdeče smrti). Pod streho domače gledališke hiše se je zbliževala z režijskimi poetikami domačih in tujih prepoznavnih režiserjev, med katerimi so Ljubiša Ristić, Tomaž Pandur, Janez Pipan, Vito Taufer, Jernej Lorenci, Matjaž Burger, Ivica Buljan, Matjaž Pograjc, Anne Furse, Haris Pašović.

1988 je na poletnem festivalu Grad teatar Budva odigrala Klitajmestro v produkciji teatra Pralipe Oresteja in v režiji Rahima Burhana, enega od ustanoviteljev tega edinstvenega primera romskega gledališča. V času največjih jugoslovanskih vojnih nemirov je bila 1993 del projekta Intercult, s katerim je mednarodna ekipa v Stockholmu ustvarila predstavo Sarajevo po besedilu Gorana Stefanovskega v režiji Slobodana Unkovskega. Predstava, v kateri je igrala Fato, je premiero doživela v prenovljenem gledališču Bourla v Antwerpnu, kulturni prestolnici Evrope 1993, ter nato gostovala v Londonu, Hamburgu, na Danskem in po Švedski. Kljub želji ekipe predstava v Sarajevu zaradi vojnih razmer ni bila izvedena. V East West Center Sarajevo je v letu njegove ustanovitve 2005 odigrala Gertrudo v Shakespearjevem Hamletu v režiji Harisa Pašovića. Z njim je ponovno sodelovala 2013 v koprodukciji East West Centre Sarajevo, Prime Cut Productions Belfast in SMG Ljubljana v projektu Osvajanje sreče, ki je nastal v sodelovanju z Emmo Jordan ter je bil osnovan na delih filozofa in pacifista Bertranda Russella, predstava pa je bila odigrana na Severnem Irskem, v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji. Poseben je bil tudi projekt Galerija s strežaji, pri katerem je 2006 sodelovala v mednarodni zasedbi umetnikov različnih usmeritev, igralcev, glasbenikov in vizualnih umetnikov o zgodovini 20. stoletja v prepletu z osebnimi in družinskimi zgodovinami in zgodbami. Predstava je premiero doživela v Zürichu v Švici, nato pa je s še oseminštiridesetimi ponovitvami (2006–07) gostovala v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Ljubljani.

Posebej gre omeniti igralkino sodelovanje z režiserjem Draganom Živadinovom. Mdr. je 1986 igrala v znameniti predstavi Krst pod Triglavom Gledališča sester Scipion Nasice in drugih skupin Neue Slowenische Kunst. 1999 je bila del igralske ekipe, ki je izvedla prvo gledališko predstavo v breztežnostnem stanju; predstava Obred poslavljanja, Gravitacija Nič Noordung je bila izvedena v Zvezdnem mestu blizu Moskve, kjer so prostori za trening kozmonavtov, odigrana pa je bila v letalu Iljušin.

Nastopila je tudi v celovečernih filmih Leta odločitve (1984), Idila (2015), Ivan (2017) in mnogih študentskih filmih ter interpretirala številne vloge na radiu.

1985 je prejela nagrado zlata ptica za vlogo Katarine v Strahu in pogumu, 1989 skupinsko Župančičevo nagrado ansamblu Mladinskega gledališča, 2006 Župančičevo nagrado za vloge v gledališki sezoni 2005/06, 2016 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogi Jackie in Ingeborg v Dramah princes Elfriede Jelinek.

Dela

Gledališke vloge

vloga (Danilo Kiš, Ljubiša Ristić: Missa in a minor, režija Ljubiša Ristić, SMG, 1980).
Katarina (Edvard Kocbek: Strah in pogum, režija Janez Pipan, SMG, 1984).
Kraljica, Irma (Jean Genet: Balkon, režija Janez Pipan, SMG, 1988).
Raven, Agathos, William Wilson II., Maska rdeče smrti (Edgar Allan Poe: Krokar, režija Janez Pipan, SMG, 1991).
Fata (Goran Stefanovski: Sarajevo, režija Slobodan Unkovski, Intercult, 1993).
Gertruda (William Shakespeare: Hamlet, režija Haris Pašović, East West Center Sarajevo, 2005).
več vlog (Bertrand Russell: Osvajanje sreče, režija Haris Pašović, Emma Jordan, SMG, Prime Cut, East West Center Sarajevo, 2013).
Jackie, Ingeborg (Elfriede Jelinek: Drame princes, režija Michał Borczuch, SMG, 2015).

Filmske vloge

Leni (Leta odločitve, režija Boštjan Vrhovec, Viba film, 1984).
Enooka (Idila, režija Tomaž Gorkič, Blade produkcija, 2015).
Kadmila (Ivan, režija Janez Burger, Staragara, 2017).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Intervju avtorice z Damjano Černe (18. januar 2019).
Jela Krečič: Prelomna predstava od koncepta do produkcije : ob 25. obletnici Krsta pod Triglavom, Delo, 11. 2. 2011
Obreza, Ana: Černe, Damjana (1958–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021930/#novi-slovenski-biografski-leksikon (1. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 5. zv.: Č. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine