Novi Slovenski biografski leksikon

CERJAK, Mojca, ilustratorka, oblikovalka (r. 18. 11. 1959, Maribor). Oče Vinko Cerjak, lesni inženir, mati Marija Cerjak, r. Zdovc, ekonomistka. Sestrična Nataša Cigoj Krstulović, muzikologinja.

1978 je maturirala na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, kjer je bila v razredu Grafika, in študij nadaljevala na dunajski visoki šoli za uporabne umetnosti. Študij uporabne, ilustracijske in fotografike je zaključila 1983 in si z dodatnim letom študija pridobila tudi naziv magistrica umetnosti. 1987–94 je bila zaposlena v podjetju Konus v Slovenskih Konjicah, kjer je delovala v razvoju marketinga, skrbela za pravilno izvajanje celostne grafične podobe podjetja in zasnovala grafične podobe novonastalih podprogramov za široko potrošnjo. Od 1994 je samozaposlena v kulturi na področju likovnega ustvarjanja. V letih samostojnega kulturnega ustvarjanja je sodelovala z različnimi inštitucijami (Založba Mladinska knjiga, Mohorjeva družba, Bosanska riječ; knjižnica Šentjur; lutkovni gledališči Maribor in Ljubljana; Nova Ljubljanska banka). Od 1995 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kjer je bila tudi članica odbora za organizacijo ilustratorjev; 1997–99 članica mednarodne organizacije likovnikov AIGA. Živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah.

Njene ilustracije se že od 1988 pojavljajo v mladinski periodiki (Kurirček, Galeb, Cicido, Ciciban, Mavrica). Z izvirno avtorsko likovno govorico nagovarja mlade bralce, v prvi vrsti otroke med petim in desetim letom starosti. Zanjo so značilni izrazito kolorističen pristop v kombinaciji z risbo, razgibanost, ki jo večkrat dosega z uporabo diagonalne ali v višino grajene kompozicije in z zvrnjeno perspektivo, ter prefinjeno tonsko niansiranje. Proporcionalnost teles je skladna z odnosi med osebami, telesa odraslih in otrok se po višini ne razlikujejo bistveno, so pa različno okarakterizirana – otroški obrazi so napolnjeni z milino in ljubkostjo. Idealizirane podobe so klic k iskanju lepote v vseh in vsem, kar nas obdaja, poetično pretanjene upodobitve narave in vsega (ne)živega pa spodbujajo zavest o enovitosti. Številnim generacijam so se v spomin zapisale njene sanjske podobe v slikanicah, kot so Zvezdica Zaspanka (1992) Frana Milčinskega, Popravljalnica igrač (1994) Bine Štampe Žmavc, Žogica Nogica Jana Malíka (1996), ljudske pripovedke Zlatorog (1997), norveške ljudske Vzhodno od sonca in zahodno od meseca (1998), Naježene prigode Tatjane Kokalj (2003) idr. Opremlja in oblikuje tudi berila in osnovnošolske učbenike za pouk književnosti (Jaz pa berem 2, Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja, Moje branje – svet in sanje, Pozdravljene besede). Tri leta zapored (2002–04) so bile slikanice z njenimi ilustracijami izbrane v posebnem izboru Mohorjeve družbe Celovec – Hermagoras, ki širi knjige v slovenskem jeziku med slovenske skupnosti po vsem svetu (Niko Kupper: Na krilih domišljije, Niko Kupper: Po pravljičnih stezah, Janez Bitenc: Zlata hišica).

Vseskozi deluje tudi kot grafična oblikovalka. Oblikovala je tako znake in logotipe ter vizualno podobo več podjetij kot tudi številne drobne tiskovine za različne institucije, monografijo o Benjaminu in Gustavu Ipavcu ter dve slikanici, katerih (so)avtorji so bili otroci (Škrat s prevelikimi ušesi Bine Štampe Žmavc, Jezik je treba spoštovati, projekt petih OŠ občine Šentjur).

Njena likovna dela so bila predstavljena na več samostojnih razstavah: Dunaj (1985, 1986, 1996), Ljubljana (1992, 1994, 1995, 1996, 2002), Celje (1993), Marburg, Nemčija (1995), Slovenske Konjice (1996, 1998, 1999, 2001, 2006, 2009, 2015, 2017), Žalec (1996), Domžale (2001), Tolmin (2003), Ptuj (2005), Tuzla, Bosna in Hercegovina (2007), Šentjur (2011) in Hrastnik (2016). S svojimi deli je na skupinskih razstavah gostovala 1987 v Tokiu (Japonska), 1998 v New Yorku (ZDA) in 1999 v Bratislavi (Slovaška).

Za ustvarjalne dosežke je 1982 prejela nagradno štipendijo avstrijske vlade za dodatno leto študija na Dunaju, nagrado zlato pero (Beograd) je prejela 1981 in 1989 , 1988 nagrado Radomir Stević v Beogradu, 2008 posebno nagrado žirije 6. mednarodnega natečaja otroških in mladinskih knjig občinske skupnosti Schwanenstadt v Avstriji za Pravljice Franja Frančiča, 2013 je prejela žig KUNST za ilustracije Zlate hišice Janeza Bitenca ter bronasti grb občine Slovenske Konjice.

Dela

Ilustracije

  • Herman Hesse: Pesnik, 1981 (naloga v 2. letniku študija, projekt velika slikanica).
  • Hans Christian Andersen: Prav gotovo, 1984 (diplomska naloga, zrcala za veliko slikanico in promocijske tiskovine, plakat in serigrafije).
  • Kirsti Kivinen, Anaami Poivaara: Zvezdni prah, Ljubljana, 1991.
  • Fran Milčinski: Zvezdica Zaspanka, Ljubljana, 1992.
  • Slovenska ljudska pripovedka: Zlatorog, Ljubljana, 1997.
  • Vzhodno od sonca, zahodno od meseca : norveška ljudska pravljica, Ljubljana, 1998 (zapisala Peter Christen Asbörsen, Jörgen Moe).
  • Tatjana Kokalj: Naježene prigode, Radovljica, 2003.
  • Janez Bitenc: Zlata hišica, Celovec - Ljubljana, 2003.
  • Franjo Frančič: Pravljice, Čedad, 2004.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • Kronologija del Mojce Cerjak, februar 2018 (v lasti in hrambi Mojce Cerjak).
  • Maruša Avguštin: Mehkoba podob Mojce Cerjak, Otrok in knjiga, 20, 1993, št. 36, 54–56.
  • Maruša Avguštin: Izrazito osebni likovni izraz Mojce Cerjak, Otrok in knjiga, 21, 1994, št. 38, 62–63.
  • Maruša Avguštin: Dvoje likovnih upodobitev trentarske ljudske pripovedke Zlatorog, Otrok in knjiga, 26, 1999, št. 47, 44–49 + priloga.
  • Maruša Avguštin: Poetično obarvan svet Mojce Cerjak, Otrok in knjiga, 27, 2000, št. 50, 38–40.
Obreza, Ana: Cerjak, Mojca (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021920/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine