Cossutta, Rada (1949–)

COSSUTTA, Rada (Rada Košuta), jezikoslovka (r. 22. 5. 1949, Trst, Italija). Oče Mirko Cossutta, kmet, mati Slava Cossutta, r. Košuta.

Otroštvo je preživela v Križu (Santa Croce) pri Trstu. Maturirala je na Državnem klasičnem liceju Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Z diplomsko nalogo Parole di origine slava nel dialetto triestino je 1973 diplomirala na Fakulteti za klasično filologijo Univerze v Trstu, 1987 magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Slovenski govori Sv. Križa pri Trstu in okolice) in 1994 na isti fakulteti doktorirala (Poljedelska in vinogradniška terminologija v govorih slovenske Istre).

1973–93 je poučevala latinsko in grško književnost na Državnem klasičnem liceju Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom v Trstu, 1979–83 pa honorarno tudi slovenščino na Delavski univerzi v Trstu, v šolskem letu 1987/88 prevajanje iz slovenščine v italijanščino na visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače univerze v Trstu, 1993–2006 pa je bila tam zaposlena kot profesorica slovenskega jezika in slovenistike. 2002–11 je kot izvajalka različnih jezikoslovnih predmetov sodelovala pri pedagoškem procesu Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem; na isti fakulteti je delovala kot članica programskega in pripravljalnega odbora za pripravo programov Slovenistika in Italijanistika ter kot članica Senata Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in različnih komisij. Od 2001 je zaposlena v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper na Inštitutu za jezikoslovne študije.

1999 je bila izvoljena v naziv docentke, 2004 izredne in 2010 redne profesorice, na Inštitutu za jezikoslovne študije je 2001 pridobila naziv znanstvena sodelavka, 2004 višja znanstvena sodelavka, 2010 pa znanstvena svetnica.

Raziskovalno se vse od svojih začetkov ukvarja z narečji na slovansko-romanskem stiku in pri tem največ pozornosti posveča raziskavam besedja na podlagi vprašalnice za furlanski zgodovinski, jezikovni in etnološki atlas (Atlante storico, linguistico, etnografico friulano). Raziskave je objavila v atlasih, pripravljenih z romanskimi geolingvističnimi metodami; v njih je zajela koprsko območje, Tržaško pokrajino in slovensko Istro. Poseben poudarek namenja besedju s pomenskih polj kmetijstvo, vinogradništvo in ribištvo. Kot poznavalka klasičnih jezikov in različnih geolektov stičnega romanskega prostora raziskuje medjezikovne interference tako romanskih izposojenk v slovenskih narečjih kot slovenskih izposojenk v italijanski tržaščini.

Od 2002 je organizirala osem mednarodnih znanstvenih sestankov, mdr. Tra lingue e dialetto (Univerza v Trstu) in Slovenski dialekti v stiku 1–8 (Koper, Portorož).

Je prejemnica nagrade glasnik znanosti (2006), ki jo podeljuje Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Na konferenci SGEM (Scientific GeoConference Surveying, Geology and Mining, Ecology and Management) na Dunaju je 2018 prejela nagrado za dialektološko-dokumentarni film Rateče, nekoč in danes.