Novi Slovenski biografski leksikon

CIZELJ, Miran (partizansko ime Savo), vsestranski športnik (r. 8. 5. 1915, Gradec/Graz, Avstrija; u. 18. 1. 1944, Spodnje Vetrno). Oče Mihael Cizelj, učitelj, mati Kristina Cizelj, r. Haderer. Brat Vlado Cizelj, fotograf, nečak Boris Cizelj, politolog, diplomat.

Po štirih osnovnošolskih letih v Mariboru je šolanje nadaljeval na tamkajšnji klasični gimnaziji. Športno pot je po očetovem vzoru začel v sokolskem društvu. Slovel je zlasti kot odličen telovadec na parterju. Bil je tudi odličen smučar in alpinist, ki se je kalil med gozdovniki.

Pred drugo svetovno vojno je postal zelo dober plavalec, osvojil naslov slovenskega prvaka v skokih v vodo s petmetrskega stolpa, ukvarjal se je tudi s kolesarstvom, pri Sportnem klubu Železničar se je izkazal kot skakalec v višino in daljino, 1937–39 pa je bil član prvega moštva nogometašev SSK Maribor. Hkrati je odlično igral namizni tenis, kot član jugoslovanske državne reprezentance v odbojki je zaigral na gostovanjih na Češkoslovaškem in v Bolgariji.

Pozimi 1939 je blestel na državnem prvenstvu v smučanju na Pohorju, ko je v smuku ugnal tudi slovitega Jeseničana Huberta Heima, olimpijca 1936 v Garmisch-Partenkirchnu (Nemčija). V slalomu in alpski kombinaciji se je obenem uvrstil na drugo mesto. Ukvarjal se je še z jadralnim letalstvom, uspešno je opravil pilotski izpit za značko C, njegova največja športna ljubezen pa je bil alpinizem.

Plezati je začel 1933. S prijateljem Dušanom Vodebom in drugimi mariborskimi alpinisti je preplezal več zelo zahtevnih smeri: Direktno in Dibonovo v Špiku, Bavarsko, Skalaško, Prusikovo in Dolgo nemško v Triglavu. V Martuljkovi skupini je prvi preplezal direktno smer v Riglici in Mariborsko v severni steni Špika. Tuja mu ni bila niti stena Jalovca. Prvi je ponovil Hudičev steber v Prisojniku, plezal je v stenah Škrlatice, Široke peči, Kukove špice idr. Prvi je prečkal ostenje Velike Mojstrovke in Travnika.

Po služenju vojaškega roka (1938) – postal je rezervni podporočnik – se je jeseni 1939 vpisal na dveletni študij na Državnem inštitutu za telesno kulturo v Beogradu, kjer je postal član komunistične partije. Po okupaciji se je vrnil v Maribor, kjer se je vključil v odporniško gibanje.

Kot prometnik se je zaposlil na železnici in mdr. služboval v Wildonu oz. Rottersburgu, nato pa v Mattersburgu na Gradiščanskem. Kot član t. i. sabotažnih trojk je bil ves čas vključen v ilegalno odporniško delo. Zaradi nevarnosti aretacije se je v začetku novembra 1943 umaknil na Gorenjsko in se vključil v 3. četo Gorenjskega partizanskega odreda.

Januarja 1944 je bil zaradi pljučnice v oskrbi domačije nad vasjo Spodnje Vetrno, kjer je bil izdan. Ko je okupator obkolil hišo, se je Cizelj sam ustrelil.

Smučarski klub Branik iz Maribora vsako leto prireja Cizljev memorial, Občina Maribor pa s plaketami, ki nosijo njegovo ime, izkazuje priznanje športnikom in športnim delavcem za vidne dosežke ter prispevke k razvoju športa. Posthumno so mu 29. novembra 1950 podelili spomenico Zveze borcev NOV Jugoslavije in Ministrstva za obrambo Vlade FLRJ. Po njem se imenuje ulica v Mariboru.

Viri in literatura

Giacomelli, Oto: Cizelj, Miran (1915–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021460/#novi-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine