Novi Slovenski biografski leksikon

ČEPLAK, Jolanda (rojstno ime Jolanda Steblovnik, Jolanda Čeplak (1997–2007), Jolanda Batagelj (2009–15); vzdevekJoli), atletinja (r. 12. 9. 1976, Celje). Oče Danijel Steblovnik, voznik, mati Irena Steblovnik, r. Javornik, gostinski tehnik.

Osnovno šolo Gustava Šiliha v Velenju je obiskovala 1983–91 in nato 1991–95 Poklicno šolo za storitvene dejavnosti v Velenju. 2010 je na Fakulteti za šport v Ljubljani pridobila naziv trenerka atletike. Prvo zaposlitev je dobila pri podjetju Gozd, d. o. o., v Velenju (1995–2000), 2001–06 je bila zaposlena v športni enoti Policije na Ministrstvu za notranje zadeve, od 2006 pa dela v svojem podjetju Joli & partnerji.

V mladosti je živela v Velenju in trenirala pri Atletskem klubu Velenje (1989–oktober 2003), od novembra 2003 do oktobra 2006 je bila članica Atletskega društva Jolanda Čeplak Celje in od novembra 2006 Atletskega društva Kladivar Celje. Že kot štirinajstletna pionirka je z izjemnim časom 2:10,55 na 800 m pokazala razkošen tekaški talent. 1993 je bila četrta na mladinskem EP v San Sebastianu (Španija). Na mladinskem SP v Lizboni (Portugalska) 1994 je izpadla v polfinalu in bila trinajsta. Na mladinskem EP 1995 v Nyíregyházi (Madžarska) je na 1.500 m osvojila bronasto odličje. Do 2001 je trenirala pod vodstvom Tomislava Popetrova. 1997 je bila na sredozemskih igrah v Bariju (Italija) na 800 m druga z odličnim časom 2:03,71, še isto leto pa je na mednarodnem mitingu v Grčiji zmagala s časom 2:00,94 in se povsem približala meji dveh minut. 1997 je njen tekmovalni vzpon začel nepričakovano zaostajati. Prvi neuspeh je doživela v Atenah, ko je na SP izpadla že v kvalifikacijah. Kljub temu ni pomislila na zaključek kariere. Nova uspešna pot se je začela 1999 z velenjskim atletom in prijateljem Alešem Škobernetom, ki jo je treniral od jeseni 2001 do 2007. Začela je več delati na moči in hitrostni vzdržljivosti, spremenila je tudi slog teka in postala neprimerno hitrejša. V dveh letih se je tako prelevila v eno najboljših in najbolj prepoznavnih tekačic na svetu. Zanjo je od 2000 skrbel vrhunski menedžer, Avstrijec Robert Wagner. 2001 je bila peta na dvoranskem SP v Lizboni. Zelo uspešna je bila 2002: pozimi je na EP na Dunaju osvojila zlato medaljo z dvoranskim svetovnim rekordom na 800 m (1:55,82), na atletskem mitingu EAA v belgijskem Heusden Zolderju je s časom 1:55,19 kljub slabim vremenskim razmeram dosegla najboljši rezultat leta na svetu in trinajsti najboljši rezultat vseh časov, nato pa je na EP v Münchnu osvojila še zlato odličje na prostem (1:57,65). Bila je tudi tretja na svetovnem pokalu v Madridu. Na SP v Parizu 2003 je morala zaradi poškodbe noge odstopiti od tekme. 2004 je bila druga na dvoranskem SP v Budimpešti s časom 1:58,72, istega leta je na OI v Atenah osvojila svojo prvo olimpijsko bronasto odličje – po enem od najbolj razburljivih finišev v zgodovini teka na 800 m s časom 1:56,43. Prvič je na veliki tekmi premagala Mario Mutola iz Mozambika. Boji s to atletinjo, v katerih je kot po tekočem traku doživljala poraze, so zaznamovali njeno kariero do OI, a tudi spreminjali njeno miselnost. Od decembra 2004 do 2007 jo je treniral tedanji mož Aleš Čeplak.

2007 je bila tretja na dvoranskem EP v Birminghamu (Anglija) s časom 2:00,00. Zaton kariere se je začel junija 2007, ko je bila na protidopinškem testiranju pozitivna za eritropoetin. 26. julija 2007 je Mednarodna atletska zveza (IAAF) sporočila, da je test B potrdil rezultate. Zanikala je uporabo nedovoljenih substanc in napovedala pritožbo. Kaznovana je bila z dveletno prepovedjo tekmovanj; znova se je na steze vrnila julija 2009, a je z mednarodnim nastopanjem zaključila.

Za mladinsko reprezentanco Jugoslavije je nastopila štirikrat. Za reprezentanco Slovenije je med mladinkami nastopila enajstkrat, med mlajšimi članicami dvakrat in med članicami enainštiridesetkrat (1993–2007), enkrat je tekmovala tudi za reprezentanco Evrope. Rekorde Slovenije je popravljala trikrat na 800 m (od 2:00,94 do 1:55,19) in dvakrat na 1.500 m (4:05,39–4:02,42). Prvakinja Slovenije je bila dvakrat na 800 m (1994, 2000) in štirikrat na 1500 m (1993–94, 1996, 1999). Kariero je končala z osebnimi rekordi: 200 m – 27,04, 400 m – 54,67 (2000), 800 m 1:55,19 (2002), 1.000 m – 2:31,66 (2002), 1.500 m 4:02,44 (2003), 3.000 m – 9:50,15 (1996), 21 km – 1:23,55 (1997), v dvorani – 800 m 1:55,82 (2002), 1.500 m 4:05,44 (2002), 3.000 m – 10:00,59 (1996).

Pri Atletski zvezi Slovenije (AZS) je bila 1993 imenovana za atletinjo leta med mlajšimi mladinkami, 1994–95 med starejšimi mladinkami, 2002 je bila najboljša slovenska atletinja, četrta na izboru atletinje leta pri Evropski atletski zvezi (EAAF), nominirana za Slovenko leta, prejela je Bloudkovo nagrado in bila slovenska športnica leta (tudi še 2003 in 2004). Pri AZS je bila najboljša tudi 2003–04, 2005 druga in 2006 tretja.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Sto slovenskih športnikov, Ljubljana, 2004.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Pogovor avtorice z Jolando Čeplak.
  • 85 let slovenske atletike : 1920–2005, Ljubljana, 2006.
  • Wikipedija, Jolanda Batagelj (junij 2018).
Milinković, Jasna: Čeplak, Jolanda (1976–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021390/#novi-slovenski-biografski-leksikon (1. oktober 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine