Novi Slovenski biografski leksikon

IGLIČ CIMERMAN, Jelka (rojstno ime Jelka Iglič; Jelka Cimerman Iglič, Jelka Iglič - Cimerman), sopranistka, operna pevka (r. 26. 10. 1911, Ljubljana; u. 27. 12. 2003, Maribor). Oče Tomislav (Tomaž) Iglič, občinski uradnik, honorarni biljeter v ljubljanski Operi, mati Elizabeta (Liza) Iglič, r. Rudl. Mož Dolfe Cimerman, gradbeni inženir (poroka 1940).

1911–36 je živela v Ljubljani. 1920 je kot recitatorka in pevka pričela javno nastopati na ljubljanskem Rokodelskem odru. Od trinajstega leta je redno počitnikovala pri družini Guzelj na Dovjem, kjer je ob nedeljah pela na cerkvenem koru. 1926 je na povabilo tamkajšnjega župnika Jakoba Aljaža zapela Sveto noč pri polnočnici na Dovjem. 1933 je maturirala na Državnem učiteljišču v Ljubljani ter že med šolanjem in tudi po njem študirala solopetje na konservatoriju Glasbene matice pri Jeanetti Foedransperg in Mateju Hubadu, prav tako je obiskovala dramsko šolo pri Osipu Šestu in baletno šolo pri Petru Golovinu. Na odru ljubljanske Opere je debitirala med študijem, ob koncu petega letnika konservatorija, in sicer kot Fiametta (Franz von Suppé: Boccaccio) in Siebel (Charles Gounod: Faust). Po končanem študiju je 1933 delovala v ljubljanski Drami, 1934–36 pa je bila članica ljubljanske Opere. Ob neki priložnosti je z Akademskim pevskim zborom gostovala v Mariboru, kjer je kot solistka zapela pesem Pojdam u Rute. Opazil jo je takratni upravnik mariborskega gledališča Radovan Brenčič in jo povabil k sodelovanju v mariborski Operi, kjer je debitirala 1936 kot Juliška (Emmerich Cálmán: Grofica Marica). Sprva se je veliko udejstvovala kot solistka v operetah, po drugi svetovni vojni pa je z vlogo Marinke (Bedřich Smetana: Prodana nevesta) začela nastopati v operah. 1939–40 je bila stalna gostja ljubljanske Opere v opereti Franza Leharja Škrjančkov gaj oz. Kjer škrjanček žvrgoli. Z izjemo dveh sezon (1942–44), ko je nastopala v graški Operi, je kot solistka mariborske Opere delovala vse do 1959. 1960 je prevzela mesto predavateljice glasbene vzgoje (zgodovina glasbe, nauk o glasbi, klavir) na Pedagoški gimnaziji Maribor (do 1971). 1968 je opravila strokovni izpit za učiteljico. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je delovala kot mentorica za kulturno-prosvetno dejavnost.

Kot lirska sopranistka je interpretirala okoli sedemdeset velikih vlog iz oper in operet, pela pa je tudi koloraturne partije. Največje uspehe je dosegala kot Marinka (Bedřich Smetana: Prodana nevesta, 1939, 1946), Gozdna vila (Antonín Dvořák: Rusalka, 1947), Mimi (Giacomo Puccini: La Bohème, 1948, 1953, 1956), Nedda (Ruggiero Leoncavallo: Glumači, 1949), Staza (Heribert Svetel: Višnjani, 1949), Rozina (Gioacchino Rossini: Seviljski brivec, 1949), Violetta (Giuseppe Verdi: Traviata, 1949), Manon (Jules Massenet: Manon, 1951, 1957), Sneguročka (Nikolaj Rimski-Korsakov: Sneguročka, 1951), Čo-čo-san (Giacomo Puccini: Madame Butterfly, 1952), Norina (Gaetano Donizetti: Don Pasquale, 1952), Jelena (Ivan pl. Zajc: Nikola Šubić Zrinjski, 1953), Lauretta (Giacomo Puccini: Gianni Schicchi, 1953), Musette (Giacomo Puccini: La Bohème, 1953, 1956), Adina (Gaetano Donizetti: Kapljice za ljubezenoz. Ljubezenski napoj, 1955), Manica (Mirko Polič: Deseti brat, 1956), Zerlina (Daniel Auber: Fra Diavolo, 1956), Giulietta (Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke, 1958), Metka (Engelbert Humperdick: Janko in Metka, 1959) idr. Prepričljiva je bila tudi v operetah: bila je Fiametta (Franz von Suppé: Boccaccio), Saffi (Johann Strauss ml.: Cigan Baron), Helena (Viktor Parma: Caričine amazonke), Gorska (Viktor Parma: Nečak), Margit (Franz Lehar: Škrjančkov gajoz. Kjer škrjanček žvrgoli), Lisa (Franz Lehar: Dežela smehljaja), Jana Fanel (Jean Gilbert: Noč v Kairu) idr.

Bila je lirska sopranistka z dovršeno pevsko tehniko. Njena posebna odlika je bila izredna igralsko-pevska skladnost poustvarjenih odrskih likov.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • NUK, Glasbena zbirka, Iglič Cimerman, Jelka, mapa Kronika.
  • Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
  • Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb, 1984.
  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, Ljubljana, 1999.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Dušan Mevlja: Jelka Iglič - Cimermanova : ob 75-letnici rojstva, Večer, 27. 10. 1986.
  • Dušan Mevlja: Jelka Iglič - Cimerman : ob umetničini osemdesetletnici, Večer, 26. 10. 1991.
  • Milan Cilenšek: Župnik Aljaž jo je ujčkal …, Večer, 26. 10. 1995.
  • Jože Iglič: Kronika Rafolč, Ljubljana, 1993.
  • Manica Špendal: Iz mariborske glasbene zgodovine, Maribor, 2000.
  • Alenka Brun: Liza je oblekla hlače, Gorenjski glas, 13. 11. 2014.
Bohak, Tina: Iglič Cimerman, Jelka (1911–2003). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021210/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine