Novi Slovenski biografski leksikon

CHODOUNSKÝ, Karel (Carolus Josephus Petrus Chodounski), zdravnik, farmakolog, gornik, organizator planinstva (r. 18. 5. 1843, Studénka, Češka; u. 12. 5. 1931, Praga, Češka). Oče Peter Chodounský, upravitelj posestva, mati Julija Svobodová. Hči Marija Chodounský, slikarka.

Študij medicine v Pragi je končal 1868, istega leta je bil tudi asistent na katedri za fiziologijo medicinske fakultete v Pragi. Svoje znanje je nato izpopolnjeval s študijem v tujini in se 1869–76 preživljal kot zdravnik premožnejših praških družin. 1877–83 je opravljal delo osebnega zdravnika v Voticah, nato pa se je ponovno vrnil v Prago, kjer je delo osebnega zdravnika opravljal do 1895. Istočasno se je pričel udejstvovati tudi na univerzitetni ravni. 1884 je postal docent balneologije in klimatologije, 1888 je bil habilitiran tudi za področje farmakologije in toksikologije. 1895 je postal izredni profesor, 1900 je pridobil naziv doktorja znanosti, dve leti kasneje pa je postal redni profesor farmakologije. Od 1895 je bil tudi vodja inštituta za farmakologijo na medicinski fakulteti v Pragi, kjer je delal do 1915. 1919 mu je bilo zaupano osnovanje farmakološkega inštituta na Masarykovi univerzi v Brnu, ki ga je vodil do 1923 in istočasno opravljal tudi delo profesorja na medicinski fakulteti.

Ukvarjal se je z raziskovanjem klimatske terapije ter balneologije, farmakologije in toksikologije. Bil je zagovornik eksperimentalne medicine, poskuse pa je opravljal tudi na sebi (npr. mehanizem podhladitve in prehlada). Raziskovalno je sodeloval z medicinskimi fakultetami v Lvovu in Zagrebu, dejaven je bil tudi kot mentor slovenskih študentov, ki so študirali v Pragi in Brnu. 1901 je ustanovil Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi, ki je zbiralo sredstva za štipendiranje slovenskih študentov. 1923 so po njem poimenovali znanstveni in podporni sklad. Bil je tudi urednik časopisa čeških zdravnikov Časopis lékařů českých (1978–88) in član različnih strokovnih organizacij. Za svoje delo je prejel viteški križ cesarja Franca Jožefa, 1929 pa so mu na Masarykovi univerzi v Brnu podelili častni doktorat na področju medicinskih znanosti.

Bil je tudi športni drsalec, navduševala pa sta ga predvsem gorništvo in alpinizem. Bil je idejni vodja in pobudnik ustanovitve Češke podružnice Slovenskega planinskega društva (SDP) v Pragi 1897, ki je delovala do 1914. Chodounský je bil ves čas njen predsednik. Na začetku je imela podružnica okoli sto članov in precejšnjo mero avtonomije – upravljanje lastnih financ, lasten program glede stavb, poti, koč na ozemlju slovenskih gora in izdajanje lastnega časopisa (Alpský vestník). Njena osnovna dejavnost je bilo zagotavljanje informacij, usposabljanje gorskih vodnikov, organizacija ter lajšanje potovanj, zborovanj in predavanj. Izdajali so tudi vodnike po slovenskih gorah: Slovanské Alpy (1898), Saviňské Alpy (1900), Julské Alpy (1902). Prispevke o turah po slovenskih vrhovih je objavljal v Alpskem vestniku in različnih knjigah; npr. 1907 je svoj prispevek objavil tudi v knjigi Iz slovenskih gora. Na Češkem je promoviral slovenske gore in manj premožnim omogočil bivanje v češki koloniji na Jezerskem, ko pa ta ni imela več dovolj kapacitet, je Češka podružnica Slovenskega planinskega društva pod njegovim vodstvom pričela graditi Češko kočo na Spodnjih Ravneh, ki so jo odprli 1900. V njeni okolici so utrdili nekatere poti, zlasti na Mlinarsko sedlo, Kočno, Grintovec, Savinjsko sedlo, zvezo skozi Mrzli dol k Turskemu žlebu, pa tudi na nižje in višje vrhove okrog samega Jezerskega.

1901 je Chodounský postal častni član Slovenskega planinskega društva, 1931 so mu na Jezerskem odkrili spominsko ploščo.

Dela

  • V Slovanských Alpách, Praga, 1900 (s soavtorji).

Viri in literatura

Mikša, P., Vehar, M.: Chodounský, Karel (1843–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021170/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine