Novi Slovenski biografski leksikon

BAHOVEC, LEO (rojstno ime Leon Bahovec), farmacevt, lekarnar, podjetnik (r. 15. 3. 1896, Ljubljana; u. 18. 2. 1972, Ljubljana). Oče Franc Bahovec, nadučitelj na šoli na Grabnu, Ljubljana, mati Marija Bahovec, r. Ješe.

Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani. Mobiliziran je bil v avstro-ogrsko vojsko, vojna leta je služil v saniteti na soški fronti. Farmacijo je začel študirati v Gradcu, po razpadu Avstro-Ogrske je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je 1919 diplomiral. V tirocinijsko dobo so mu šteli delo v saniteti od 1915. Po vojni je petletno prakso za pridobitev pravice samostojnega lekarniškega dela opravljal v različnih lekarnah (Sisak, Maribor, Kragujevac, Vinkovci, Brežice, Celje, Ljubljana) in jo dokončal 1922, ko mu je Odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani izdal t. i. Izkaz o strokovnem delovanju v lekarniškem poklicu. Takrat je prevzel provizorsko mesto v Ljubljani, v lekarni Milivoja Leusteka pri Zmajskem mostu. Na ljubljansko mestno oblast je naslovil več prošenj za dodelitev lekarniškega rajona, vendar je naletel na odpor takrat že delujočih lekarnarjev. Vztrajno je prepričeval mestno oblast, naj poveča število lekarn. Prava priložnost se mu je ponudila, ko je umrl lastnik lekarne na Jurčičevem trgu 2 nasproti Čevljarskega mostu. Njegova vdova, Zdenka Prochazka, je Bahovcu lekarno ponudila v odkup za tri milijone kron. Januarja 1924 je Zdravstveni odsek za Slovenijo potrdil prevzem lekarne. Vzhodni rob njegovega lekarniškega rajona je bil do Kongresnega trga, kar je Bahovec izkoristil v prošnji za premestitev lekarne na vidnejše mesto. Magistrat mu je 1927 dovolil preselitev sedeža lekarne na Zvezdo oziroma Kongresni trg št. 12. V lekarni Bahovec je lastnik poleg običajne magistralne recepture in izdaje recepta prostih zdravil uvedel galensko izdelavo zdravil s poudarkom na zdravilnih rastlinah. Njegovi zdravilni čaji, najprej na voljo kot »hišne specialitete«, so zlasti z zaščiteno blagovno znamko Planinka prerasli okvire takratne Dravske banovine. Soproga mu je pomagala s poslovodskimi opravili in predlogi za ovojnino. Za spretno sestavljeni odvajalni/čistilni čaj in druga zdravila je zaposlil prodajne posrednike v evropskih državah in je verjetno prvi lekarnar iz slovenskega prostora, ki mu je uspela prodaja v ZDA. Ko se je družina 1935 preselila v novo vilo, zgrajeno po načrtih arhitekta Jožeta Mesarja, na Erjavčevi cesti, so v njej organizirali pripravo zdravil v večjem obsegu. V času najboljšega poslovanja je pri tem sodelovalo do deset sodelavcev. Izdelovanje je bilo skrbno načrtovano, tablete z analgetičnimi učinkovinami je npr. za lekarno Bahovec po naročilu izdelovalo podjetje Kaštel, d. d., v Zagrebu.

Med drugo svetovno vojno je lekarna poslovala v zmanjšanem obsegu: to je nazorno videti v recepturi čaja Planinka, ki je bil sprva sestavljen iz petindvajsetih zdravilnih rastlin in treh eteričnih olj, med vojno, maja 1945, pa je bilo sestavin le še deset. Lekarna Bahovec je delovala še v začetku 1946. Še isto leto je nova oblast Bahovcu zaplenila premoženje in zaprla lekarno. Bahovec je bil 1947 obsojen na sedem let zapora zaradi ogrožanja ljudskega zdravja, gospodarske sabotaže in špekulacij, prav tako mu niso več dovolili delati v stroki. 1950 je bil izpuščen, vendar mu farmacevtskega poklica niso dovolili opravljati. Posthumno je bil 1991 sodno rehabilitiran.

Viri in literatura

Krbavčič, Aleš: Bahovec, Leo (1896–1972). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021060/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine