Novi Slovenski biografski leksikon

ČERNE, France, ekonomist (r. 30. 3. 1923, Ljubljana, Zgornji Kašelj; u. 24. 8. 2012, Ljubljana). Oče France Černe - Klemen, delavski politik, mati Ivanka Černe. Sin Iztok Černe, glasbenik, režiser zvoka.

Rodil se je v delavski družini v Zgornjem Kašlju. Do druge svetovne vojne je dokončal učiteljišče v Ljubljani, jeseni 1944 pa je bil aretiran in interniran v Dachau. Po vojni je končal gimnazijo in se 1946 vpisal na Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani (EF UL), kjer je 1950 diplomiral kot prvi diplomant, vmes pa je 1946–48 študiral na Planskem inštitutu v Leningradu in na Državnem ekonomskem inštitutu v Moskvi. 1951 je na EF UL postal asistent za politično ekonomijo in 1958 doktoriral z disertacijo Planiranje in tržni mehanizem v ekonomski teoriji socializma; za delo z enakim naslovom je 1960 dobil Cankarjevo nagrado. V študijskem letu 1954/55 je bil na doktorskem študiju na London School of Economics, 1961/62 pa je gostoval kot profesor na univerzi Berkeley v ZDA. 1960 je postal docent, 1966 izredni profesor, 1971 pa redni profesor na EF UL za področje primerjalne analize ekonomskih sistemov. 1971/72 je bil predsednik fakultetnega sveta, od 1975 pa član in namestnik predsednika univerzitetnega sveta UL. Honorarno je predaval tudi na Višji upravni šoli v Ljubljani, Pomorski šoli v Portorožu, Ekonomski fakulteti v Osijeku in Politični šoli v Kumrovcu. Do 1971 je bil član ekonomskega sveta izvršnega sveta SRS in SFRJ, od 1973 pa član sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko pri izvršnem svetu SRS, predsednik Zveze ekonomistov Jugoslavije (1977–81) ter glavni in odgovorni urednik Ekonomske revije (1961–72). Veliko je medijsko nastopal po Jugoslaviji, v oddaji slovenske televizije Ekonomska šola (1968–69) je gledalcem razlagal abecedo tržne ekonomije. Mednarodne izmenjave je 1987 sklenil z dvomesečnim obiskom na Kitajskem. 1975 mu je umrla žena, ki ji je posvetil knjigo Koncert za raka.

Tik pred državno osamosvojitvijo in po njej se je Černe ukvarjal z vprašanjem tranzicije jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva, svoje poglede pa objavljal v različnih publikacijah, npr. Sodobnost, Naši razgledi, Slovenska ekonomska revija. Upokojil se je 1993. Velja za enega ključnih profesorjev ekonomije, ki so oblikovali študij ekonomije na UL, postavil pa je tudi temelje univerzitetnega študija primerjane analize ekonomskih sistemov kot nove discipline, ki je prikazovala prednosti in slabosti kapitalizma in socializma. Njegova dela so mešanica marksistične in neoklasične ekonomske teorije, njegovo akademsko dejavnost pa lahko razdelimo v tri dele. Postavil je temelje družbeno ekonomske analize, ki združuje poglede institucionalne in neoklasične ekonomske teorije. Drugi del je razvoj primerjalne analize ekonomskih sistemov, k čemur ga je spodbudila izkušnja z ameriškega Berkeleyja, ter tretji analiza domačega in svetovnega ekonomskega sistema.

1976 je prejel Kidričevo nagrado za delo Teoretični problemi naše družbene in gospodarske ureditve, 1991 pa nagrado Zveze ekonomistov za delo Jugoslovansko samoupravno gospodarstvo : v teoriji in praksi. Bil je častni član Zveze ekonomistov Slovenije, 1993 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze.

Dela

  • Zastrte podobe, Ljubljana, 1956 (pesniška zbirka).
  • Ekonomika FLRJ, Ljubljana, 1959 (učbenik).
  • Planiranje in tržni mehanizem v ekonomski teoriji socializma, Ljubljana, 1960.
  • Družbeno-ekonomski vidik organizacije in ekonomike podjetij, Ljubljana, 1963.
  • Primerjalna analiza ekonomskih sistemov : razvoj kapitalističnega sistema, Ljubljana, 1963 (1. del), 1967 (2. del).
  • Ekonomija iz novega zornega kota, Ljubljana, 1966.
  • Poskus logičnega testiranja sedmih hipotez iz teorije dohodka, Ekonomska teorija, 18, 1967, 1, 12–13.
  • Abeceda ekonomije, Ljubljana, 1969 (učbenik).
  • Tržni in planski mehanizem v Jugoslovanskem sistemu, Ekonomska teorija, 20, 1969, 274–289
  • Uvod v ekonomsko vedo, : Temelji politične ekonomije, Ljubljana, 1969 (učbenik).
  • Teoretični problemi naše družbene in gospodarske ureditve, Ljubljana, 1974.
  • Koncert za raka, Maribor, 1976 (prozno delo).
  • Splošna teorija ekonomskega sistema družbe, Ljubljana, 1981.
  • Ekonomski sistemi in ekonomski problemi, Ljubljana, 1983 (učbenik).
  • Marxova ne-vizija 'socialističnega blagovnega gospodarstva', Ljubljana, 1983.
  • Jugoslovansko samoupravno gospodarstvo : v teoriji in praksi, Ljubljana, 1989.
  • Novi pogled na (sodobni) socializem : drugič : poskus, zamisliti si prihodnje, Naši razgledi, 2, 1989, 34–36.
  • Slovenija – Jugoslavija, kako dalje?, Sodobnost, 38, 1990, 592–607.
  • Naša tekoča ekonomska politika – problemi, dileme in teze, Slovenska ekonomska revija, 2, 1992, 178–183.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ULBB.
  • COBISS.
  • Prijava za izvolitev za rednega profesorja na EK UL.
  • Intervju avtorice z dr. Bogomirjem Kovačem.
  • Intervju avtorice z Martino Šircelj, sestrično.
  • Bogomir Kovač: Prof. dr. France Černe, 1923–2012, Delo, 13. 9. 2012.
  • Marijan Zlobec: France Černe, Koncert za raka, Sodobnost, 25, 1963, 6.
Grgič, Maja: Černe, France (1923–2012). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020960/#novi-slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine