Novi Slovenski biografski leksikon

BUDKOVIČ, Lojze (Alojz Budkovič), gozdar, alpinist (r. 2. 5. 1953, Jesenice). Oče Venceslav Budkovič, računovodja, mati Ljudmila Budkovič, r. Lovko, trgovka. Brat Tomaž Budkovič, geolog.

Osnovno šolo je obiskoval na Bohinjski Bistrici (1960–68), gozdarsko srednjo tehniško šolo pa v Postojni (1968–72). Diplomiral je 1978 na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete (BF) Univerze v Ljubljani (UL). Strokovni izpit je opravil pri Soškem gozdnem gospodarstvu Tolmin (1982), kjer je bil 1978–83 zaposlen, nazadnje pri TOZD gozdarstvo Ajdovščina kot vodja priprave dela. 1983 se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Bled, kjer je bil do 1989 vodja delovne enote Bohinj. 1989–94 je bil vodja priprave dela pri TOZD gozdarstvu Bohinj, nato pa eno leto vodja gozdne proizvodnje v Bohinju. Od 1995 do upokojitve 2017 je bil zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije, najdaljše obdobje (1995–2013) kot revirni gozdar na Pokljuki (revir Rudno polje), 2013–17 pa kot gozdar načrtovalec na Območni enoti Bled. 2003–13 je sodeloval z Gozdarskim inštitutom Slovenije pri popisih fenologije in intenzivnem spremljanju stanja gozdov.

Kot gozdar praktik je večino časa posvetil neposrednemu terenskemu delu z gozdom. Med strokovnim delom je del časa namenil odkrivanju drevesnih velikanov v bohinjskih gozdovih. Z njegovo pomočjo se je obogatil seznam nahajališč starih rudnikov železove rude na Pokljuki in v Bohinju. Ob pomoči domačinov mu je uspelo od Soteske do Mojstrane evidentirati ostaline strelskih jarkov Savske linije, ki je bila zadnja rezervna linija soške fronte. Uredil je bogato arhivsko gradivo Gozdnega gospodarstva Bled, ki so ga predali v hrambo Gornjesavskemu muzeju na Jesenicah in enoti Zgodovinskega arhiva v Kranju. Strokovne in znanstvene članke objavlja v revijah Preseki, Proteus in Gozdarski vestnik, prav tako je soavtor več strokovnih in znanstvenih monografij o izstopajočih (orjaških) drevesih v gorenjskem delu Julijskih Alp in o zgodovini gospodarjenja z gozdom v tem pogorju. Je dolgoletni član Planinskega društva Bohinjska Bistrica in Alpinističnega odseka Bohinj, ki ga je 1980–83 tudi vodil. Omeniti velja še njegovo publicistično delo na področju gorništva in alpinizma, potopisne objave v Soškem gozdarju in Planinskem vestniku ter soavtorstvo več alpinističnih monografij (z opisi vzponov v tuja gorstva in plezalnih smeri v domačih stenah).

Dela

Gozdarstvo

Zasebni gozdovi v predelu Fužinskih planin na pomembni prelomnici, Preseki, (4), 1984.
TOK d.e. Bohinj v letu 1984, Preseki, (2) 1985.
Posvet o gozdnem delu in tehniki, Preseki, (3): 1-2, 1985.
Gozdovi umirajo (analiza infraposnetkov za Jelovico in Notranji Bohinj), Preseki, (1): 5, 1987
Splav na Bohinjskem jezeru, Preseki, (1): 9, 1989.
Preizkus kaljivosti semena smreke v Bohinju, Preseki, (1): 10, 1989.
Drevesni orjaki v Bohinju, Proteus, (9-10): 398-401, 1996.
Drevesa velikani v Bohinju.Bohinjska Bistrica, Gozdarsko društvo Bled, 49, 1996 (soavtorja Gašperin, M., Veber, I.).
Pokljuka-zaščitena ali žrtvovana, Gozdarski vestnik, (5-6): 288-290, 1999.
Častitljiv jubilej pokljuške ceste, Gozdarski vestnik, (10): 485-487, 2004.
Izjemna drevesa na Zgornjem Gorenjskem : dendrološka dediščina Zgornje Gorenjske, Bled, 2006 (s soavtorji ).
Savska linija-rezervna linija soške fronte, Gozdarski vestnik, 10, 2007, 495–498.
Gozdnogospodarski načrt Pokljuka (1888-1908), Gozdarski vestnik, 9, 2008, 370–377
Kurilna naprava na biomaso Mrzli studenec, Gozdarski vestnik, 4, 2009, 211–212, 229–230.
110 let Bohinjske gozdne uprave, Gozdarski vestnik, 10, 2010, 451–452.
Gozdarstvo v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 3, 2014, 167–171.
Zgodovinski prikaz rabe gozdov, Gozdovi v Triglavskem narodnem parku, Ljubljana - Bled, 2015, 57–72 (soavtorji Edo Kozorog, Aleš Poljanec, Dragan Matijašić).
Arhiv GG Bled, Gozdarski vestnik, 5-6, 2016, 275–277.

Alpinizem in planinstvo

Mont Blanc 71, Soški gozdar, 1972, št. 1-2, 25–27.
S potepa po Centralnih Alpah ( Monte Rosa 4634 m), Soški gozdar, 1975, št. 2, 34–36.
Gora nas je zavrnila (Ortler 3905 m), Soški gozdar, 1975, št. 3, 40–42.
Lepo Špičje, Planinski vestnik, 1976, št. 7, 351–352.
Čopov steber, Soški gozdar, 1977, št. 3, 53–55.
Zgodi se, kdo ve zakaj, Planinski vestnik, 1978, št. 4, 227–229.
Pozimi v Zlatorogovih policah, Planinski vestnik, 1978, št. 6, 344–347 (soavtor Marko Šurc).
Greben Zamoka, Planinski vestnik, 1979 , št. 8, 537–540.
Spomini na Kavkaz, Preseki, 1979, št. 3, 18–19
Bohinjske stene : plezalni vodnik : Vzhodne Julijske Alpe, Ljubljana, 1981 (soavtorja Marko Šurc, Janko Humar).
Očakova samota, Planinski vestnik, 1989, št. 5, 212–213.
Zadnji vzpon, Planinski vestnik, 1990, št. 5, 213–214.
Črno jezero-zeleno jezero, Planinski vestnik, 1991, št. 1, 3.
Tritisočaka za konec tedna, Planinski vestnik, 1992, št. 7-8, 349–351.
Prva slovenska planinska koča, Planinski vestnik, 1994, št. 11, 473–477.
Rešitev iz ledeniške razpoke, Planinski vestnik, 1996, št. 4, 160–161.
Borimo se za Rodico!, Planinski vestnik, 1999, št. 2, 63.
Plezalni vodnik : Julijske Alpe : Bohinjske stene, Ljubljana, 2008 (soavtorji Tone Golnar, Jože Mihelič, Martin Šolar).

Viri

Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
Jure Mikelj: Savska obrambna linija : pozabljena zgodba 1. svetovne vojne, Obramba, 2017, 4–6.
Dakskobler, Igor: Budkovič, Lojze (1953–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020840/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine