Novi Slovenski biografski leksikon

BUČIĆ, Vesna, umetnostna zgodovinarka (r. 2. 12. 1926, Zagreb, Hrvaška). Oče Visko Bučić, uradnik, mati Jelka Bučić, r. Darlić.

1938–45 je v Zagrebu obiskovala realno gimnazijo. Po poroki se je preselila v Ljubljano in od 1952 na Filozofski fakulteti študirala umetnostno zgodovino; 1957 je diplomirala, 1993 pa doktorirala z disertacijo Starejša stanovanjska kultura na Slovenskem.

Od 1958 je bila zaposlena v Narodnem muzeju kot kustodinja za historično pohištvo, ure in svetila; 1972 je bila imenovana za višjo kustodinjo in 1974 za muzejsko svetovalko. 1986–89 je vodila Kulturnozgodovinski oddelek Narodnega muzeja. Od 1958 je delovala v Društvu muzealcev Slovenije, 1970–80 kot predsednica. 1981–89 je bila glavna in odgovorna urednica revije Argo. V okviru Društva muzealcev je organizirala več simpozijev in ob 150. obletnici muzejstva na Slovenskem 1971 v Ljubljani 7. kongres Zveze muzejskih društev Jugoslavije. Pripravila je dve izdaji štirijezičnih vodnikov po slovenskih muzejih in dvoje skript za restavriranje muzejskih predmetov. 1967–71 je bila članica Likovnega odbora Komisije za kulturne stike s tujino v Beogradu. Od 1975 je članica ICOM (International Council of Museums), od 1983 je bila članica Izvršnega odbora Jugoslovanskega nacionalnega komiteja ICOM in članica Mednarodnega komiteja za uporabno umetnost (ICOM ICAA, zdaj ICDAD). Po upokojitvi 1993 je bila imenovana za sodno izvedenko za uporabno umetnost.

Na podlagi izvrstnega poznavanja (in temeljitega fotodokumentiranja) umetnoobrtnega fonda vseh slovenskih, pa tudi hrvaških muzejev in mnogih zasebnih zbirk je kot kustodinja pripravila več samostojnih razstav. Prvi samostojni občasni razstavi z razstavnim katalogom na temo svetil 1969 sta sledili razstavi o zgodovini stolov (1973) in skrinj (1984). Še posebej se je posvetila uram. Izhajajoč iz zbirke ur v Narodnem muzeju je postavila tri razstave Ure skozi stoletja (1961 in 1990, z gostovanjem v Muzeju primenjene umetnosti v Beogradu 1964). 1959 je sodelovala pri stalni postavitvi historičnih interierjev na blejskem gradu. V naslednjih desetletjih je sodelovala pri številnih drugih razstavah Narodnega muzeja, ki so gostovale še v Mariboru, Gorici, Zagrebu in Beogradu, pa tudi pri tujih razstavah, ki so gostovale v Ljubljani. Ob temeljnih člankih o urarstvu v Sloveniji in o stanovanjski opremi, o portretnih miniaturah, posameznih mojstrovinah, umetnikih, obrtnikih, naročnikih in zbiralcih v strokovni periodiki je napisala tudi številne poljudne predstavitve zgodovine stanovanjske kulture, ur in pohištva ter muzejskih razstav. Po upokojitvi sodeluje v delovni skupini, ki pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU pripravlja umetnostnozgodovinski terminološki besednjak. Je pobudnica objave raziskav nekdanje opreme slovenskih gradov (Brdo, Strmol, Snežnik, Sevnica, Tuštanj), od 1997 v publikaciji Hrvatska Zora objavlja tudi članke o zgodovini otoka Visa, od koder izvira njena družina.

Prejela je Valvasorjevo nagrado (1985), plaketo Zveze muzejskih delavcev Jugoslavije (1989), Zupančičevo nagrado (1990); 1996 je postala častna članica Slovenskega muzejskega društva.

Dela

  • Razvoj slovenskega urarstva, Kronika, 12, 1964, 110–120.
  • Svetila : oblike in namen, Ljubljana, 1969 (soavtor Ferdinand Tancik).
  • Muzeji in galerije v Sloveniji : vodnik, Ljubljana, 1972, 21979 (soavtorica Hanka Štular).
  • Stol v petih tisočletjih,Ljubljana, 1973.
  • Zbirka sončnih ur v Narodnem muzeju, Situla, 14–15, 1974, 373–85.
  • Nekaj portretnih miniatur družine Attems, Zbornik za umetnostno zgodovino,n. v. 10, 1974, 133–143.
  • Zbirka ur v Pokrajinskem muzeju v Ptuju,Ptujski zbornik, 4, 1975, 355–372.
  • Meščanske skrinje v Sloveniji, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 14–15, 1979, 183–198; 16, 1980, 117–131.
  • Izdelki urarskih delavnic v 19. stoletju, Zbornik za umetnostno zgodovino,n. v. 14–15, 1979, 269–273.
  • Renesančne ure v Sloveniji, Situla, 20–21, 1981, 497–507.
  • Ljubljanski urarji v XVI. in XVII. stoletju, Kronika, 30, 1982, 12–22.
  • Meščanska skrinja v Sloveniji, Ljubljana, 1984.
  • Secesijsko pohištvo, ure in svetila, Secesija na Slovenskem, Ljubljana, 1984, 23–34.
  • Prezioso celare : cassapanche dal XV al XIX secolo, Gorizia, 1988 (soavtorici Annalia Delneri, Noemi Glessi Rener).
  • Ljubljanski urarji v 18. stoletju, Kronika, 37, 1989, 177–186.
  • Pohištvo v obdobju klasicizma, Slovenci v letu 1789, Ljubljana, 1989, 45–49.
  • Ure skozi stoletja, Ljubljana, 1990.
  • Urarstvo na slovenskem Štajerskem, Kronika, 38, 1990, 19–30.
  • Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja, Kronika,38, 1990, 114–127.
  • Urarski rod Oblakov iz Prelesja, Suhega dola in Lučin, Loški razgledi,39, 1992, 19–26.
  • Kroparski urarji in njihove ure v 19. stoletju, Kroparski zbornik, Kropa - Radovljica, 1995, 148–158.
  • Elza Obereigner Kastl, naša poslednja miniaturistka, Razprave iz evropske umetnosti : za Ksenijo Rozman, Ljubljana, 1999, 285–323.
  • Grad Snežnik po drugi svetovni vojni, Kronika, 48, 2000, 74–94.
  • Dornavske ure v Pokrajinskem muzeju Ptuj, Dornava : Vrišerjev zbornik, Ljubljana, 2003, 323–335.
  • Brdski interierji v preteklosti in sedanjosti, Kronika, 52, 2004, 211–224.
  • Strmolski interierji, pred letom 1945 in po njem, Kronika, 54, 2006, 347–360.
  • Interierji na tuštanjskem gradu v 19. stoletju, Kronika, 57, 2009, 325–346.
  • Interierji na gradu Sevnica za časa grofice Matilde Arco-Zinneberg in danes, Grad Sevnica, Sevnica, 2011, 181–221.
  • Terminološki slovar uporabne umetnosti: pohištvo, ure, orožje, Ljubljana, 2015 (soavtorji Tomaž Lazar, Maja Lozar Štamcar, Ljudmila Bokal).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • Poskusna gesla za novi SBL, Ljubljana, 2000.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije,1, Zagreb, 1984.
  • Hrvatski biografski leksikon, 2, Zagreb, 1989.
  • Anica Cevc, Matija Žargi: Valvasorjeve nagrade za leto 1985 : Vesna Bučić, Argo, 25, 1986, 120–122.
  • Maja Lozar Štamcar: Dr. Vesna Bučić – sedemdesetletnica, Argo,39, 1996, 218–221.
  • Gojko Zupan: Osem desetletij dr. Vesne Bučić, Kronika, 55, 2007, št. 1, 133–134.
  • Darko Knez: Dr. Vesni Bučić ob devetdesetletnici, Argo, 59, 2016, št. 2, 8–14 (z bibliografijo).
  • Maja Lozar Štamcar: Dr. Vesna Bučić – devetdesetletnica, Zbornik za umetnostno zgodovino, n.v. 52, 2016, 13–17.
  • Maja Lozar Štamcar: Dr. Vesna Bučić : devetdesetletnica, Delo, 3. 12. 2016.
Lozar Štamcar, Maja: Bučić, Vesna (1926–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020560/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine