Novi Slovenski biografski leksikon

BRUMEN, Jože (Jozo Brumen, Joco Brumen), grafični oblikovalec (r. 14. 3. 1930, Maribor; u. 7. 12. 2000, Ljubljana). Oče Anton Brumen, mati Minka Brumen. Žena Nataša Golob, umetnostna zgodovinarka.

Klasično gimnazijo v Mariboru je zaključil 1950 in se vpisal na študij arhitekture pri Edvardu Ravnikarju na Oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Diplomiral je 1960 z nalogo Maribor – organsko delovanje mestnega jedra. Leto pozneje je sodeloval pri Ravnikarjevem projektu ustanovitve posebnega oddelka za oblikovanje v okviru oddelka za arhitekturo; študij oblikovanja oziroma t. i. B-smer je delovala le eno študijsko leto (1961/62), vendar je ideja živela naprej v delu asistentov in v celi generaciji študentov, ki so bili pozneje ključni za vzpostavitev slovenskega oblikovanja (Jože Brumen, Grega Košak, Albert Kastelec idr.). Vzporedno je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALU) in ga zaključil 1963 z delom O problemu jedra. 1963–64 je bil zaposlen na Šoli za oblikovanje, 1964–67 je bil sodelavec revije Sinteza, 1967–68 pa je bil v svobodnem poklicu. 1968 se je zaposlil na ALU (kot docent), 1974 je postal izredni in 1979 redni profesor za oblikovne zasnove, 1985–89 je poučeval tipografijo, januarja 1997 se je upokojil. Bil je član Društva oblikovalcev Slovenije in Zveze arhitektov Slovenije, pri kateri je bil 1971–75 predsednik strokovnega sveta.

Študij ga je že na začetku usmeril k interaktivnemu razumevanju prostora in arhitekture; iz sicer skromnega arhitekturnega opusa je najbolj znana izvedba lastne enodružinske stanovanjske hiše v Naveršnikovi ulici v Mariboru (1954–56). Občutek za predmetnost in dojemanje prostora je najbolje izkoristil v smiselnosti vidnega sporočila, ki ga je opredeljeval prek tipografskega modernizma do sodobnih formulacij. Tako se je že na začetku kariere posvetil oblikovanju celostne grafične podobe umetniških dogodkov (razstave, predstave) in umetniških knjig (literarna dela, razstavni katalogi in monografije umetnikov). Prva povojna generacija slovenskih grafičnih oblikovalcev (Brumen, Kastelec, Košak, Majda Dobravec Lajovic idr.) je bila pomembna prav v konfrontaciji z nastajajočo kulturno, družbeno in proizvodno situacijo, saj je tisk preraščal zgolj reprodukcijski namen distribucije besedil in ilustracij. V zgodnejšem obdobju je velik delež prepuščal strukturi podobe, abstrakciji, ilustraciji, ni pa se tako izrazito posvečal področju, na katerem je pozneje zaslovel, tipografskim ureditvam in prelomu. Do preobrata je prišlo v šestdesetih letih 20. stoletja. Informelske strukture podob, ki so nastajale 1955–60, je Brumen razkosal in jih podredil značilni tipografski ureditvi prostora (oprema Gnusa Jean-Paula Sartra, 1964). Formalno se je posvetil natančno odmerjenim kompozicijskim enotam, kar je po eni strani vodilo v čisto teoretično razmišljanje o geometrijskih delitvah in razmerjih, po drugi strani pa je nova estetika, ki je izhajala iz teh ureditev, terjala novo tipografsko gradivo, ki ga v slovenskih tiskarnah še ni bilo mogoče najti. Prav njemu in njegovim kolegom (Košak, Dobravčeva, Kastelec) gre zasluga, da so v šestdesetih letih 20. stoletja slovenske tiskarne posodobile črkovne nabore. Svojo značilno tipografijo je postopoma nadgrajeval prek kataloga ljubljanskega grafičnega bienala (1965) in likovnih monografij o Janezu Berniku in Lojzetu Spacalu (1967); oblikovanje družboslovne zbirke Misel in čas (1967) že kaže tipografsko in znakovno suvereno estetizirano podobo, njegovo najbolj povedno in soustvarjalno avtorsko delo pa je oblikovanje Integralov Srečka Kosovela (1967), ki so izredna kompozicija tipografije, faksimila, fotografije (rastrska uporaba fotografije in črk) in abstraktne ilustracije, združenih v čvrsto likovno celoto. Podobni sta monografiji o Janezu Berniku in Lojzetu Spacalu, vendar je tu težišče premaknil na iskanje ravnovesja med likovno pripovedjo reprodukcij in skrbno stiskane strani. Njegova poznejša dela je zaznamovalo nagnjenje h geometriziranju in konstruktivističnim prijemom. Oblikovanje plakata za 9. Bienale industrijskega oblikovanja (1981) po svoji geometrični in psevdogeometrično-analitični ureditvi spet značilno sovpada z nekaterimi sočasnimi umetnostnimi pojavi, poseg v konstruktivistično estetiko dvajsetih let 20. stoletja pri novem oblikovanju zbirke Misel in čas pa skuša idejno zbližati prvotni slog s sodobno teoretično in angažirano mislijo ter uveljavlja oblikovalski neokonstruktivizem. Med Brumnova najvidnejša dela spada še nekaj paradigmatičnih plakatov, npr. Teden muzejev (1964), Slowenische Gebrauchs-Grafik & Typografie (1967) in triptih Plečnik – VIII. Kongres Zveze arhitektov Jugoslavije – Novejša slovenska arhitektura (1968), ter več izjemnih rešitev na področju male grafike oz. akcidenčnega tiska. Njegovi plakati so oblikovani v jasni, čisti kompoziciji, odlikujeta jih vizualna organizacija likovnih elementov in korektnost v izvedbi slehernega detajla.

Oblikoval je celostne podobe, mdr. za Univerzo v Ljubljani. Zasnoval je notranje podobe revij, kot so Beseda, Perspektive, Sodobnost, Sinteza, Likovne besede, Arhitekt.

Njegovo oblikovanje je vneslo dinamiko v sodobno slovensko grafično opremo in pomembno prispevalo k razvoju vizualne kulture širšega okolja. Temelje grafičnega oblikovanja je vzpostavil zlasti pri tipografiji, kjer je najprej uporabljal nabor times, nato aster in nazadnje (kot prvi pri nas) helvetico. Tipografsko ureditev je discipliniral s strogo matematično urejenostjo potiskane ploskve, kar je večkrat postalo najpomembnejši poudarek grafičnega izdelka. V njegovih delih se oblikovalski postopek tesno zrašča z vsebinskim sporočilom; večinoma je oblikoval publikacije iz umetniške in kulturne sfere ter jih pri tem avtorsko obogatil. Namesto oblikovanja naslovnice, kakor je bilo v navadi dotlej, je uveljavil načelo oblikovanja celotnega ovitka, knjižno platnico je pojmoval kot enovito longitudinalno polje z zunanjo stranjo, hrbtiščem, zavihki in notranjo stranjo.

Brumen je bil modernist, ki je črpal iz avantgarde dvajsetih let 20. stoletja, preoblikovane v likovno govorico informela ali konstruktivizma. Oblikovanje je dojemal kot aktivno bojevanje s prostorom v obliki kvadrata (dosledno je uporabljal kvadratni format).

Po njegovi smrti je bila ustanovljena Fundacija Brumen, ki vsaki dve leti podeli nagrado Brumen najbolj iznajdljivim oblikovalskim rešitvam na področju vizualnih sporočil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, mdr. častno medaljo na prvem Bienalu industrijskega oblikovanja, 1964; nagrado Prešernovega sklada, 1967; drugo nagrado Knjižnega sejma v Beogradu za opremo knjige s področja umetnosti (za monografijo Janez Bernik Zorana Križišnika; skupaj z Janezom Bernikom in Virgilijem Darišem), 1984.

Dela

Samostojna razstava

  • Ljubljana, 1977 (Moderna galerija).

Skupinske razstave

  • Drobne stvari uporabne grafike (Ljubljana, 1963).
  • BIO 1 (Bienale industrijskega oblikovanja 1, Ljubljana, 1964).
  • BIO 2 (Ljubljana, 1966).
  • Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979).
  • Razstava grafičnega oblikovanja : 30-letnica Društva oblikovalcev Slovenije (Ljubljana, 1982).
  • Vidna sporočila 1981–1983 (Ljubljana, 1983).
  • Grafička kultura : oblikovanje knjige u Jugoslaviji (Subotica, 1985).
  • Vizualne komunikacije 1978–1985 (Ljubljana, 1986).
  • Društvo oblikovalcev Slovenije (Ljubljana, 1989–1990).
  • Zagraf 6 (Zagreb, 1991).
  • Študentska razstava grafike 1962–1967 (Ljubljana, 1991).
  • Plakati slovenskih celovečernih filmov 1948–1991 (Ljubljana, 1992).
  • Vsi na volitve! : plakat kot politični medij na Slovenskem 1945–1999 (Ljubljana, 2000).
  • Smer B : reforma oblikovanja (Ljubljana, 2012–2013).

Oblikovanje katalogov in knjig

  • Jack London: Martin Eden, Ljubljana, 1956.
  • Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad, Ljubljana, 1963.
  • Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, Ljubljana, 1963.
  • France Zupan: Doživel sem baročno umetnost, Ljubljana, 1964.
  • Vladimir Kavčič: Od tu dalje, Ljubljana, 1964.
  • VI. mednarodna grafična razstava, Ljubljana, 1965.
  • Grafike starih mojstrov, Ljubljana, 1965.
  • Jože Horvat - Jaki : monografija 1965, Ljubljana, 1965.
  • Maks Fabiani : 1865–1962, Ljubljana, 1966.
  • Janez Bernik, Ljubljana, 1966.
  • Lojze Spacal, Maribor - Trst, 1967.
  • Srečko Kosovel : Integrali : 1926, Ljubljana, 1967.
  • Stojan Batič, Ljubljana, 1967.
  • Tominc, Ljubljana, 1967.
  • Sodobna nemška grafika : Zvezna republika Nemčija, Ljubljana, 1968.
  • Gabrijel Stupica : razstava slik 1941–1967, Ljubljana, 1968.
  • Novejša slovenska arhitektura, Ljubljana, 1968.
  • Dušan Džamonja, Zagreb, 1969.
  • Marij Pregelj : retrospektivna razstava 1937–1967, Ljubljana, 1969.
  • Svet naivnih : Hlebine in slovenski samorastniki, Bled, 1969.
  • Ivan Meštrović, Zagreb - Ljubljana, 1970.
  • Dragoljub Đurović: Tito med nami, Ljubljana, 1972.
  • Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi : blisk v štirih barvah, Ljubljana, 1972.
  • Božidar Jakac, Ljubljana, 1973.
  • B. Jakac : Prisotnosti, Ljubljana, 1973.
  • Gojmir Anton Kos, Ljubljana, 1974.
  • Ivan Meštrović, Zagreb - Split, 1974.
  • The XXXIXth Biennial of Venezia 1980 : Yugoslavia, s. l., 1980.
  • France Kralj : kiparstvo, grafika 1909–1960, Kostanjevica na Krki, 1980.
  • Maleševa zbirka grafik in risb slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev, Ljubljana, 1980.

Oblikovanje plakatov

  • Teden muzejev (barvni ofest, 1964).
  • Grafike starih mojstrov (barvni ofset, 1965).
  • Slowenische Gebrauchs-Grafik & Typografie (barvni knjigotisk, 1967).
  • 7. mednarodna grafična razstava (celostna podoba, 1967).
  • Integrali '26 (barvni knjigotisk, 1967).
  • Triptih Plečnik – VIII. kongres Zveze arhitektov Jugoslavije – Novejša slovenska arhitektura (barvni ofset, 1968, NUK).
  • 8. mednarodna grafična razstava (barvni ofset, 1969).
  • 9. mednarodna grafična razstava (soavtor Janez Bernik, barvni ofset, 1973).
  • Človek človeku kri za življenje (barvni ofset, 1973).
  • 12. mednarodni grafični bienale (barvni ofset, 1977).
  • Ekspresionizem in nova stvarnost (barvni knjigotisk, 1986).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL.
  • Arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana.
  • Arhiv in dokumentacija Moderne galerije, Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana.
  • ULBB.
  • ES.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Allgemeines Künstlerlexikon, 14, München - Leipzig, 1996.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Vera Horvat Pintarić: Grafično oblikovanje v Jugoslaviji, Sinteza, 7, 1967, 52–56.
  • Peter Krečič: Bera oblikovanja : ob razstavi Jožeta Brumna v Moderni galeriji : navezanost na domače izročilo in vpetost v evropski prostor, Delo, 17. 11. 1977.
  • Matija Murko: Likovni zapiski : oblikovalec Jože Brumen v Moderni galeriji, Naši razgledi, 9. 12. 1977.
  • France Zalar: Oblikovalčev obračun : v Moderni galeriji razstavlja Jože Brumen, Dnevnik, 11. 11. 1977.
  • Zoran Križišnik, Grega Košak: Brumen, Ljubljana, 1977.
  • Slovenska likovna umetnost 1945–1978, 1, Ljubljana, 1979.
  • Stane Bernik, Pogledi na novejšo slovensko arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 1992.
  • Stane Bernik: Slovensko oblikovanje proti koncu stoletja, Sinteza, 91–94, 1992, 3–18.
  • Stane Bernik: Jože Brumen 1930–2000, Delo, 21. 12. 2000.
  • Cvetka Požar: Vsi na volitve! : plakat kot politični medij na Slovenskem 1945–1999, Ljubljana, 2000.
  • Vesna Teržan: Jože Brumen 1930–2000, Mladina, 18. 12. 2000.
  • Tanja Berčon Potić, Barbara Predan: Nazaj k oblikovanju : antološki pregled teorije oblikovanja v slovenskem prostoru, Ljubljana, 2007.
  • Maja Lozar Štamcar: Društvo oblikovalcev Slovenije – prvo desetletje (1951–1961), Acta historiae artis Slovenica, 15, 2010, 159–200.
  • Vesna Teržan: Brumnova dediščina? : Bienale vidnih sporočil je dočakal svojo šesto edicijo, Mladina, 18. 10. 2013.
Ivanović, Nataša: Brumen, Jože (1930–2000). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020480/#novi-slovenski-biografski-leksikon (1. december 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine