Breznik, Marjan (1937–2020)

Od srede sedemdesetih let 20. stoletja je bil operni režiser v SNG Opera in balet v Ljubljani.

★

18. januar 1937

Ljubljana, Slovenija

†

18. januar 2020

Ljubljana, Slovenija

Imena

ime:

Breznik Marjan
ime:

Breznik Marijan

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

oče:

Breznik, Jakob

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1020360" corresp="nsb-text.xml#nsb00751" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020360/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Marjan</forename>
            <surname>Breznik</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Marijan</forename>
            <surname>Breznik</surname>
          </persName>
          <note>Od srede sedemdesetih let 20. stoletja je bil operni režiser v SNG Opera in
      balet v Ljubljani. </note>
          <occupation scheme="#occupation" code="#reziser"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#igralec"/>
          <birth>
            <date when="1937-01-18">18. jan. 1937</date>
            <placeName>
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="2020-01-18" source="#preverjeno">18. jan. 2020</date>
            <!-- Vir: Breznik, Maja (bivša žena), posredoval Matija Wabra, ustni vir (8.11.2021)-->
            <placeName source="#nepreverjeno">
              <!-- Vir: Kalan, Matevž, ustni vir (8.11.2021) -->
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Novi Slovenski biografski leksikon

BREZNIK, Marjan (Marijan Breznik), režiser, igralec (r. 18. 1. 1937, Ljubljana). Oče Jakob Breznik, skladiščni delavec.

1958 je začel študirati dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost, hkrati je študiral solopetje na Srednji glasbeni šoli pri Kseniji Kušej. 1963 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za vlogo Hudiča (Bernard Shaw, Man and superman, 1963).

Kot absolvent je bil v sezonah 1962/63 in 1963/64 angažiran v Slovenskem ljudskem gledališči Celje. 1966 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. 1968-75 je sodeloval v TV oddajah, nato pa se je bil v svobodnem poklicu.

Sodeloval je pri TV seriji Niso samo rože rdeče (Ervin Fritz, 1970), v otroških oddajah Kuhinja pri violinskem ključu (Saš Hrovatin, 1972), Pedenjžep (Nace Simončič, 1963) idr., v dramskih igrah, npr., Jugoslavija eskpress (Fran Žižek, 1962) ter nadaljevankah Dekameron (Vaclav Hudeček,1973), Poti in stranpoti (Mirč Kragelj, 1976). Igral je tudi v celovečernem igranem filmu Amandus (r. France Štiglic, 1966, Viba film) in kratkem igranem filmu Rekreacija (r. Jane Kavčič, 1971, Viba film).

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je mdr. igral kot Don Alvaro (Pedro Caldéron de la Barca, Sodnik Zalamejski, 1962/63), Zdravnik, židovski oglednik (Max Frisch, Andorra, 1962/63), Ferdinand Sirotnik (Ödön von Horváth, Sem pa tja, 1963/64), Julien Morestan (Marcel Achard, Odkritosrčna lažnivka, 1962/63), Adolphus Grigson (Sean O'Casey, Senca pravega moža, 1963/64), Glasnik države (Miha Remec, Srečni zmaj, 1963/64).

1975 je v SNG Opera in balet v Ljubljani bil asistent režiserja, sodeloval je s številnimi domačimi in tujimi režiserji (Vladimir Rudjak, Mladen Sabljić, Günther Lohse). Samostojno je tam režiral opere Umberta Giordana (André Chénier, 1977/78), Julesa Masseneta (Werther, 1978/79), Jana Franka Fischerja (Dekameron, 1981/82), Ruggiera Leoncavalla (Glumači, 1983/84), Pietra Mascagnija (Cavalleria rusticana, 1983/84), Petra Iljiča Čajkovskega (Jevgenij Onjegin, 1985/86), Giacoma Puccinija (Tosca, 1988/89), Gaetana Donizettija (Ljubezenski napoj, 1994/95).

Združenje dramskih umetnikov Slovenije mu je 1963 podelilo Prvomajsko nagrado za vlogi Zdravnika in židovskega oglednika v Andorri Maxa Frischa, 1964 je prejel enako nagrado za vlogo stotnika v komediji Rezervist Alexandra Rivemala.

Viri in literatura

Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, Ljubljana, 1999.

Smiljan Samec: Slovenski gledališki leksikon I, Ljubljana, 1972.

Kratice in krajšave

Silva Bandelj

Objavljeno: 2018

Bandelj, Silva: Breznik, Marjan (1937–2020). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020360/#novi-slovenski-biografski-leksikon (13. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Breznik, Marjan (1937–2020)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

Breznik, Marjan (1937–2020)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Novi Slovenski biografski leksikon

Viri in literatura

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine