Novi Slovenski biografski leksikon

BREGANT, Zmago, učitelj, pisec pedagoških del (r. 2. 12. 1889, Negova; u. 6. 3. 1961, Maribor). Oče Jurij Bregant, nadučitelj, mati Cilka Bregant.

Mladost je preživel v Negovi in Benediktu v Slovenskih goricah, kjer je obiskoval osnovno šolo. 1902–04 je obiskoval prva dva razreda državne gimnazije v Mariboru. Pripravnico za učiteljišče v Mariboru je obiskoval v šolskem letu1907/08, učiteljišče pa 1908–12. Zrelostni izpit je opravil 1912, strokovni izpit pa 1915. Služboval je na osnovnih šolah Lehn na Pohorju (1913–18), Prevalje (1919–20), Pameče (1920–22), Rajhenburg/Brestanica (1922–23), Blanca (1923–33), II. deška šola v Ljubljani (1933–39), Državna poskusna šola za Bežigradom (1939–44) in Ledina (1945–48). Upokojil se je 1948.

Med drugo svetovno vojno je bil 1941–43 v vojnem ujetništvu.

Tečaj za pouk na obrtnonadaljevalnih šolah je opravil 1919, za pouk na kmetijskonadaljevalnih šolah 1921 in za pouk deških ročnih del 1924.

1927 je v Učiteljskem tovarišu v štirih nadaljevanjih pisal o delovni šoli, njeni zgodovini in različnih strujah v njej, 1928 pa je v samozaložbi izdal knjigo Elementarni razred : podeželska delovna šola. Njen najobširnejši del obsega načela za reformo branja in pisanja, ki ju Bregant strogo ločuje. Osnova vsega pouka naj bo vse učence po najlažji poti privesti do dobrih rezultatov, zato naj poteka od lažjega k težjemu in se stopnjuje po učenčevih zmožnostih. Pouk naj bo zabaven, učitelj otrokom prijatelj. V elementarnem razredu naj se pouk prične z veliko tiskano črko, ki naj ima obliko posnetka iz narave. Nato slede male tiskane črke, ročna dela in risanje pa naj bosta predstopnja za pisanje. Pisava naj bo individualna, vendar čitljiva. Razred in učila morajo omogočati dovolj prostora za gibanje ter dostop do delovnega orodja.

Ob izidu njegove knjige je Veliko županstvo ljubljanske oblasti krajevnim šolskim svetom priporočilo nakup knjige za šolske knjižnice. Pri Bregantovem pouku so odtlej hospitirali dijaki petih letnikov učiteljišč iz Ljubljane, Maribora in Zagreba, pa tudi od drugod.

Ko je Bregant deloval na poskusni šoli za Bežigradom, so pri njem hospitirali ljubljanski učitelji.

Bil je aktiven v brežiško-sevniškem učiteljskem društvu, kjer je predaval o elementarnem pouku v delovni šoli in o deških ročnih delih.

Med službovanjem v Ljubljani je sodeloval v komisiji za sestavo novega podrobnega učnega načrta za ljubljanske osnovne šole in v komisiji za predelavo čitank za osnovne šole.

1929 je bil odlikovan z redom sv. Save.

Dela

  • Šola bodočnosti in pot k njej, Učiteljski tovariš, 13. 1., 20. 1., 26. 1., 4. 2. 1927.
  • Elementarni razred : podeželska delovna šola, Ljubljana, 1928.

Viri in literatura

  • ARS, Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije (1900–1951), SI AS 231.
  • Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, mapa šole Blanca.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Fortunat Lužar: Bregant Zmago, Elementarni razred, I. del, Slovenski učitelj, 29, 1928, 125.
  • Anton Osterc, Ernest Vranc: Prva slovenska knjiga v smislu delovne šole, Učiteljski tovariš, 2. 8. 1928.
  • V. Seizović: Pokusna škola u Blanci, Učiteljska iskra (Kragujevac - Beograd), 7, 1928, 9–10, 77–79.
  • Bregantova knjiga, Popotnik, 50, 1928/29, 223.
  • Mate Demarin: Zmago Bregant, Elementarni razred, Napredak (Zagreb), 69, 1928/29, 119–123.
  • Ivan Štrukelj: Zrna o osnovni šoli iz zapisnikov učiteljskih konferenc, Slovenski učitelj, 30, 1929, 23–24.
  • Albin Čebular: K Bregantovi "novi čitanki", Učiteljski tovariš, 7. 2. 1929.
  • Venčeslav Čopič: Zmago Bregant, Prosvetni delavec, 22. 3. 1961.
  • Venčeslav Čopič: Zmago Bregant, Sodobna pedagogika, 12, 1961, 94–95.
Hojan, Tatjana: Bregant, Zmago (1889–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020240/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine