Novi Slovenski biografski leksikon

BRATINA, Borut, pravnik (r. 13. 2. 1957, Maribor). Oče Zvonko Bratina, gradbeni inženir, mati Angela Bratina, farmacevtka.

Maturiral je 1976 na II. gimnaziji v Mariboru (tedaj gimnazija Miloša Zidanška). Študij prava je sprva študiral 1976–78 na Višji pravni šoli v Mariboru (danes Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, PF UM) in ga uspešno zaključil 1978. Jeseni istega leta se je hkrati vpisal v 3. letnik Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (PF UL) in Visoke ekonomsko-komercialne šole (VEKŠ) v Mariboru (danes Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, EPF UM), na smeri Transport in Poslovna logistika. Oba študija je uspešno zaključil jeseni 1980. Izobraževanje je prekinil zaradi služenja vojaškega roka na Vrhniki, nato se je vpisal na magistrski študij gospodarskega prava na PF UL (1981–86). Magistriral je 1986 z magistrskim delom Udeležba pogodbenih strank v dohodku iz pogodbe o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela. Doktorat z naslovom Korporacijsko-pravni status organov kapitalskih družb po slovenski zakonodaji je končal 1997 na PF UM. Prvo zaposlitev je opravljal kot sodniški pripravnik na Višjem sodišču v Mariboru (1981–82). Po opravljenem pravosodnem izpitu se je jeseni 1982 zaposlil na VEKŠ (današnji EPF), kjer je zaposlen še danes. Sprva je bil zaposlen kot asistent, nato kot višji predavatelj, po opravljenem doktoratu je bil izvoljen v docenta za gospodarsko pravo, nato pa še v izrednega profesorja za področje prava. 2018 je postal redni profesor za pravo na UM. 1999–2003 je bil na EPF UM prodekan za gospodarjenje. V tem času je bil tudi član in predsednik upravnega odbora UM. Od 2000 je predstojnik Katedre za gospodarsko pravo in predstojnik Inštituta za gospodarsko pravo EPF UM.

Njegova ožja specialnost je korporacijsko pravo. Odlikujeta ga ustvarjalska raznovrstnost ter povezovanje pravnih in ekonomskih znanj, s katerimi je odločilno prispeval k razvoju slovenskega korporacijskega prava, ki ga je morala država ob osamosvojitvi na novo urediti v zakonodaji, sodni praksi ter pravni teoriji. 1992–93 je sodeloval pri pripravi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in kot soavtor v Velikem komentarju ZGD-1 2014 komentiral določbe ZGD-1, ki urejajo delovanje organov delniške družbe, še posebej nadzornega sveta. Njegovi komentarji in strokovna pravna stališča so bili večkrat citirani v odločbah Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS. S svojim znanstveno-teoretičnim delom je pomembno prispeval k pripravi in oblikovanju prvega slovenskega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Rešitve slovenskega kodeksa upravljanja je 2004 predstavil v članku Slowenien auf Weg zum Corporate Governance Kodex v reviji WiRO. Ko je Slovenija 2006 z ZGD-1 uvedla enotirni sistem upravljanja delniških družb, je v svojih znanstvenih člankih (Odprta vprašanja enotirnega sistema upravljanja v delniški družbi, Podjetje in delo, 2007) in komentarju ZGD-1 podrobneje predstavil značilnosti in posebnosti tega načina upravljanja v delniški družbi, kar je pripomoglo k lažji uporabi zakona v praksi. Stališča Bratine je citiralo in uporabilo Ustavno sodišče, ko je presojalo skladnost sprememb ZGD-1 (določila o enotirnem sistemu in delavsko soupravljanje) z Ustavo RS.

Odmevno in pomembno delo je tudi monografija Nadzorni sveti v delniških družbah in družbah z omejeno odgovornostjo (1998), ki ga je pripravil v soavtorstvu in je prav tako citirano v odločbi Ustavnega sodišča.

Kot zunanji strokovnjak je sodeloval pri pripravi in spremembah zakonodaje na področju korporacijskega prava, bil je član prvega Kadrovsko akreditacijskega sveta (KAS) pri Vladi RS za pripravo predlogov kandidatov za člane nadzornih svetov državnih podjetij in pozneje v podobni funkciji v posebni Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb državnih podjetij (AUKN), sodeloval je v posebni komisiji za prodajo Nove kreditne banke Maribor (NKBM), je član Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in aktivno sodeluje v Združenju nadzornikov Slovenije (ZNS), katerega član je že od ustanovitve. V ZNS je bil član upravnega odbora in predsednik izpitne komisije za pridobitev certifikata za nadzornika. Z odmevnimi predavanji in strokovnimi gradivi je sodeloval tudi s Slovenskim inštitutom za revizijo, Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenjem sveta delavcev ter mnogimi izobraževalnimi organizacijami.

Svoje teoretično znanje uporablja pri svetovanju številnim gospodarskim družbam. Bil je član ali predsednik nadzornega sveta različnih delniških družb.

Kot gostujoči profesor je predaval tudi študentom na EF Univerze v Ljubljani in na univerzi v Zadru. Za svoje delo in aktivnosti na UM je 2004 prejel priznanje zlati znak UM.

Dela

  • Pravni položaj člana uprave in nadzornega sveta, Maribor, 1997.
  • Pojem in ratio instituta iztisnitve, Podjetje in delo, 34, 2008, št. 1, 52–63 (soavtor Dušan Jovanovič).
  • Nadzorni svet in upravni odbori v delniških družbah in družbah z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, 2010 (soavtorji Marijan Kocbek, Šime Ivanjko, Peter Podgorelec).
  • Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, Ljubljana, 2014 (s soavtorji).
  • Outsourcing the corporate governance officer (potential business model), Lex localis, 14, 2016, št. 2, 265–277 (soavtor Dušan Jovanovič).
  • Osebna bibliografija COBISS
Primec, Andreja: Bratina, Borut (1957–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020120/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine