Novi Slovenski biografski leksikon

BRAČIČ, Stojan, germanist (r. 4. 4. 1950, Ljubljana). Oče Avgust Bračič, pravnik, mati Ljubica Matilda Bračič, r. Skapin, knjigovodkinja.

Po osnovni šoli je obiskoval Gimnazijo Poljane in 1969 maturiral. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral nemški jezik s književnostjo in francoski jezik s književnostjo ter 1976 diplomiral. Po opravljeni vojaški obveznosti je v študijskem letu 1977/78 poučeval nemščino in francoščino na Gimnaziji Ivana Cankarja v Ljubljani ter se hkrati vpisal na podiplomski študij nemškega jezika s stilistiko. Magistrski študij je zaključil 1980 z zagovorom magistrskega dela Zur Modalität in der deutschen Gegenwartssprache unter besonderer Berücksichtigung von Entwicklungstendenzen beim Ausdruck der Gewißheitsmodalität (Naklonskost v sodobnem nemškem jeziku s posebnim ozirom na razvojne tendence pri izražanju gotovostne naklonskosti). V slovenskem in nemškem jeziku napisano doktorsko disertacijo Komunikativna funkcija sodobnega nemškega pogovornega jezika v časopisnih potopisih s področja germanističnega jezikoslovja je zagovarjal 1990.

Bračič je bil 1979–90 na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani (FF) zaposlen kot asistent, 1990–94 kot docent, 1994–99 kot izredni profesor za nemški jezik, 1999 pa je bil izvoljen v naziv redni profesor za nemški jezik. 1992–94 je bil tudi vodja Lingvističnega krožka FF. 1998–2000 je bil namestnik predstojnika Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, 2000–02 pa njegov predstojnik. Od 1999 je predstojnik Katedre za moderni nemški jezik.

Je član mednarodnega lingvističnega združenja Verbal in član programskega odbora mednarodnega lingvističnega kolokvija (Linguistisches Kolloquium). Bil je soorganizator mednarodnega simpozija o Trubarju (Slovenci v evropski reformaciji 16. stoletja, 1983) in lingvističnega simpozija Prototipično v besedilnih vrstah (Prototypisches in Textsorten, 1993). 2001 je na Filozofski fakulteti organiziral 36.Lingvistični kolokvij. Od 2011 je sourednik revije Beiträge zur Fremdsprachenvermittlung. 2000–07 je bil sourednik revije Linguistica in 2008–10 njen glavni urednik.

Ukvarja se z germanistično lingvistiko, zlasti z nemško skladnjo, besediloslovjem in stilistiko ter pragmatiko. Še posebej je osredotočen na besedilno slovnico in njene kategorije, kot so (besedilna) vezljivost, koreferenca, koherenca ipd., in na pragmalingvistiko nemškega jezika. Skupaj z germanistoma Albrechtom Greulejem z Univerze v Regensburgu in Ullo Fix z Univerze v Leipzigu je raziskoval besedilno semantiko, zlasti besedilno progresivnost teme in reme, ter v soavtorstvu izdal univerzitetni učbenik Textgrammatik, Textsemantik, Textstilistik: ein textlinguistisches Repetitorium (2007, 2011).

1993–2000 je bil koordinator partnerstva med Inštitutom za germanistiko Univerze v Leipzigu in Oddelkom za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki je bilo okvir za številne izmenjave pedagoškega in znanstvenega kadra obeh germanistik. Kot mednarodno uveljavljeni jezikoslovec je s svojim delovanjem močno prispeval k internacionalizaciji germanistike na ljubljanski univerzi. V mentoriranju germanističnih disertacij, pisanih pretežno v slovenskem jeziku, se zrcali njegova skrb za oblikovanje slovenske terminologije in znanstvenih besedil za področje germanističnega jezikoslovja.

Dela

Kommunikative Funktion der gegenwärtigen deutschen Umgangssprache in Presseerzählungen : Umgangssprache als Varietät in schriftlichen Texten, Frankfurt am Main, 1993.
Die Textpartitur als Indikator der inneren Textdynamik, Razprave (Dissertationes), Ljubljana, 2000, 191–203.
Linguistische Studien im Europäischen Jahr der Sprachen : Akten des 36. Linguistischen Kolloquiums in Ljubljana 2001 = Linguistic studies in the European year of languages : Proceedings of the 36th linguistic colloquium Ljubljana 2001, Frankfurt am Main, 2004 (sourednik).
Textgrammatik, Textsemantik, Textstilistik : ein textlinguistisches Repetitorium, Ljubljana, 2011 (učbenik, soavtorja Ulla Fix, Albrecht Greule).
Aspekte der funktionalen Textperspektive, Globalisierung, interkulturelle Kommunikation und Sprache : Akten des 44. Linguistischen Kolloquiums 2009 in Sofia, Frankfurt am Main, 2014, 85–91.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Korespondenca avtorja s Stojanom Bračičem.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Zbornik Filozofske fakultete : 1919–1999, Ljubljana, 2000.
Mira Miladinović Zalaznik, Irena Samide: »Zur Linde hier, sich dort zur Eiche wende« : 90 Jahre Germanistik an der Universität Ljubljana, Ljubljana, 2010.
V labirintu jezika = Im Labyrinth der Sprache, Ljubljana, 2015.
Krevs Birk, Uršula: Bračič, Stojan (1950–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020020/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine