Novi Slovenski biografski leksikon

BRAČIČ, Julija, pripovednica (r. 24. 1. 1913, Stanovsko; u. 20. 6. 1994, Malinska, otok Krk, Hrvaška). Oče Šimon Bračič, kmet, mati Julijana Bračič, r. Brdnik.

Nižjo gimnazijo je obiskovala 1923–27 (štiri razrede) v Celju, pozneje pa je končala le krajše izobraževalne tečaje. Bila je administratorka pri Društvu za zaščito deklet v Ljubljani (vsaj do 1937), od 1938 je vodila cvetličarno v Celju. Med nemško okupacijo je bila 1941 zaprta, nato pa izgnana na Hrvaško, kjer je sodelovala v NOB. Po vojni je bila 1945 zaradi posledic zapora in izgnanstva invalidsko upokojena. Od 1953 do smrti je živela v Malinski na otoku Krku.

Objavila je štiri knjige kmečkih povesti.Razdrti mostovi (1943) je pripoved o bajtarski hčeri iz Poljčan, ki je odšla za fantom v Ljubljano. Tam se je kot služkinja neuspešno spopadala s socialnimi krivicami, pa tudi s fantovim spremenjenim vedenjem (zaradi njega je oslepela), zaradi česar se je morala vrniti na kmete. VGrenki roži (1944) so v središču trdna hmeljarska kmetija v Savinjski dolini in zakonske težave obiralke hmelja, potem ko se je poročila z gospodarjevim sinom, vendar še naprej pomagala svoji revni družini. Najboljša soZaprta vrata (1945); v zgodbi o stari »teti« je avtorica opisala kmečko hčer, ki ni imela otrok, zaradi česar je materinska čustva razdajala sedmim nečakom, zlasti nadarjenemu Simonu. Prav on pa jo je najbolj razočaral, ker je ni hotel za hišno gospodinjo, ko je postal odvetnik. Graščinski stradarji (1950) imajo za socialni okvir nekaj vasi okoli Žalca v 19. stoletju. Zgodba, čeprav ni strogo zgodovinska, vsebuje več lokalnih dogodkov, ki so bili povezani z meščansko revolucijo 1848 (upiranje kmetov graščakom, iskanje zaslužka na tujem). Stilno so vse povesti živi opisi kmečkega okolja, izoblikovani z izjemnim čutom za intimne in socialne probleme ali pretrese.

Dela

  • Razdrti mostovi, Ljubljana, 1943.
  • Grenka roža, Ljubljana, 1944.
  • Zaprta vrata, Celje, 1945.
  • Fantje na vasi, Koledar Družbe sv. Mohorja 1948, Celje, 1947, 100–105.
  • Graščinski stradarji, Celje, 1950.
  • Jármenče, Celjski zbornik, 1951, 182–191.
  • Maline, Koledar Družbe sv. Mohorja 1952, Celje, 1951, 96–104.
  • Moj fant, Koledar Družbe sv. Mohorja 1954, Celje, 1953, 91–90.
  • Bilo je včeraj, Družina, 1. 1. –4. 6. 1978 (poezija).
  • Mestna noga, Koledar Mohorjeve družbe 1978, Celje, 1977, 172–174.
  • Božični cvet Logarjeve mame, Družina, 25. 12. 1982.
  • Buči, morje ..., Družina, 22. 4. 1984.
  • Najin sin mora biti Poljančan, Oznanjenje, Poljčane, 1982.

Viri in literatura

  • Rojstne matice Poljčane: matični urad Slovenska Bistrica.
  • Mrliške matice: matični urad Malinska (Hrvaška).
  • Slovenska književnost 1945–65, Ljubljana, 1967.
  • Zgodovina slovenskega slovstva, VII, Ljubljana, 1971.
  • Slovenska književnost, Ljubljana, 1996.
  • Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2000.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Jože Dular: Dve povesti izpod ženskega peresa in njun časovni in umetniški pomen, Slovenski dom, 11. 11. 1944.
  • Tine Debeljak: Julija Bračič: Razdrti mostovi, Slovenec, 2. 2. 1944.
  • Avgust Žavbi: Julija Bračič: Razdrti mostovi, Dom in svet, 56, 1944, 136–137.
  • Miran Hladnik: Slovenska kmečka povest, V Ljubljani, 1990, 64, 79, 129.
  • Andrijan Lah: Mali pregled lahke književnosti, Ljubljana, 1997.
  • Stane Gradišnik: Julija Bračič 1913–1994 ; Josip Brinar 1874–1959 : iz arhiva kulturne dediščine : grajski stolpec, Panorama, 17, 2006, št. 3, 4.
  • Marjan Mally: Julija Bračič, pozabljena poljčanska pisateljica, Panorama, 18, 2007, št. 33, 9.
  • Franca Buttolo: Umrla je pisateljica Julija Bračič, Večer, 14. 10. 1994.
  • Zeleno zlato grenka roža, Žalec, 2006 (odlomki iz Grenke rože v katalogu ob razstavi o hmelju v dvorcu Novo Celje).
Buttolo, Franca: Bračič, Julija (1913–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020010/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine