Novi Slovenski biografski leksikon

BOŽIČ, Janez Gregor (Johann Woschizh, Johann Woshiz), kipar (r. okoli 1675, ?; u. 13. 3. 1724, Laško).

Od kod je bil doma in kje se je izučil za kiparja, ni znano. Morda bi bil lahko identičen s kiparjem Gregorjem Waschizem, ki je nekaj let delal kot pomočnik pri celovškem mojstru Marksu Antonu Claussu, 1703 pa se je poskušal tam osamosvojiti; Clauss je temu nasprotoval, češ da v Celovcu ni dovolj dela za dva kiparska mojstra in da to dotlej ni bilo v navadi. Gregor Waschiz se je pozneje mudil tudi v Ljubljani, kjer mu je 1708 umrla žena Marija. Ok. 1710 se je Božič ustalil v Laškem, kjer se mu je med 1711 in 1723 rodilo šest otrok. Izbira njihovih botrov dokazuje, da je bil ugleden tržan, 1723–24 je bil tudi trški sodnik.

Arhivsko je izpričano le eno Božičevo delo, veliki oltar v ž. c. sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu iz 1715, po analogijah pa mu je bilo pripisanih več del v okolici Laškega, na Kozjanskem in v Zasavju. Njegove oltarje odlikujejo domiselne kompozicije in suverena figuralika, ki preglaša arhitekturo in včasih celo nadomesti posamezne arhitekturne člene, npr. v Dobju pri Planini, kjer namesto stebrov nosijo ogredje angelske kariatide. Posamezne figure kažejo prepričljivo psihološko karakterizacijo (posebno izrazita sta Prestol milosti s Svetine v mariborskem pokrajinskem muzeju in skupina Pietà v Gorah), razpoloženjsko pa so uglašene tudi oltarne celote. Božičeva dela po kakovosti občutno presegajo izdelke drugih sočasnih kiparjev na ozemlju današnje slovenske Štajerske in so sprva veljala za delo tujih mojstrov, tudi zato, ker jih mdr. najdemo v dveh cerkvah pod patronatom umetnostno razgledanega in zahtevnega Ignaca Marije grofa Attemsa (ž. c. v Zagorju in p. c. Device Marije na Pesku). Vsekakor se je moral Božič obrti izučiti v katerem pomembnem severnem središču, morda v Gradcu; njegove figuralno bogate dramatične kompozicije so blizu delom tamkajšnjega kiparja Marksa Schokotniga, po emocionalni plati pa bolj spominjajo na plastike Janeza Jakoba Schoya.

Dela

  • Laško, ž. c. sv. Martina, stranska oltarja sv. Jožefa in sv. Erazma, 1714; Marija s sv. Dominikom in Katarino Siensko v rožnovenskem oltarju.
  • Loka pri Zidanem Mostu, ž. c. sv. Helene, veliki oltar, 1715.
  • Studenice, ž. c. sv. Treh kraljev, veliki oltar, 1718 (kip Boga Očeta zdaj v Pokrajinskem muzeju Maribor).
  • Dobje pri Planini, ž. c. Karmelske Matere božje, stranski oltar sv. Barbare.
  • Gore, p. c. sv. Jurija, stranski oltar Žalostne Matere božje.
  • Olimje (Slake), p. c. Device Marije na Pesku, kipi velikega oltarja.
  • Radeče, ž. c. sv. Petra, antependij velikega oltarja; stranski oltar sv. Jožefa.
  • Spodnji Gabrnik, p. c. sv. Rozalije, kipi stranskega oltarja sv. Marije Magdalene.
  • Svetina, ž. c. Marije Snežne, prižnica.
  • Svetina, p. c. sv. Križa, veliki oltar: Prestol milosti (zdaj v Pokrajinskem muzeju Maribor), Žalostna Mati božja in sv. Janez Evangelist.
  • Šmarje pri Jelšah, ž. c. Marijinega vnebovzetja, Marijin kip iz velikega oltarja (kipi Kristusa, Boga Očeta in dveh svetnikov zdaj v Pokrajinskem muzeju Maribor).
  • Zagorje, ž. c. Marije Pomočnice kristjanov, kipi velikega oltarja.

Viri in literatura

  • ES.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Allgemeines Künstlerlexikon : die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 13, München - Lepzig, 1996.
  • Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor, 1963, 43–46, 151.
  • Sergej Vrišer: Doneski k opusu kiparja Janeza Gregorja Božiča, Časopis za zgodovino in narodopisje, 47, 1976, 326–333.
  • Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Ljubljana, 1992, 56–64, 210–211.
  • Blaž Resman: Še o nekaterih baročnih kamnitih oltarjih, Acta historiae artis Slovenica, 10, 2005, 56–57.
Resman, Blaž: Božič, Janez Gregor (okoli 1675–1724). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019990/#novi-slovenski-biografski-leksikon (13. december 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine