Novi Slovenski biografski leksikon

BORUT, karantanski knez (r. ?, ?; u. ok. 749, ?).

Bil je knez pretežno slovanske gentilne kneževine Karantanije v Vzhodnih Alpah, naslednice slovanske krajine, Marce Vinedorum, ki ji je ok. 631 načeloval knez Valuk. Znani sta imeni njegovega sina Cacatiusa (slovenjeno Gorazd) in bratovega sina, nečaka Cheitmarja (slovenjeno Hotimir), ženino in bratovo ime nista znani. Ok. 743 je Karantance, slovanske prednike Slovencev, ogrožalo stepsko ljudstvo Avarov, ki so obvladovali Panonijo. Knez Borut je za pomoč prosil germanske Bavarce, ki so živeli severozahodno od Karantancev. Ok. 745 so skupaj premagali Avare, Karantance pa so si Bavarci kot nagrado za pomoč podredili. V zagotovilo njihove klientelne zvestobe so na Bavarsko odpeljali ugledne talce, med katerimi sta bila tudi prestolonaslednika Gorazd in Hotimir, za katera je knez Borut po izročilu vira – spisa Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev (Conversio Bagoariorum et Carantanorum) – prosil, naj ju vzgojijo v krščanski veri, kar se je tudi zgodilo. Karantanija je bila posledično vključena v zahodnoevropski politični in kulturni prostor, še več desetletij pa je ohranila notranjo samostojnost in domačo dinastijo. Po Borutovi smrti so Bavarci na frankovski ukaz in na prošnjo karantanskih Slovanov Gorazda, ki je bil že kristjan, poslali nazaj in ljudstvo ga je postavilo za kneza. Umrl je v tretjem letu vladanja, potem pa je frankovski vladar Pipin na njihovo prošnjo ukazal, da se Karantancem za kneza vrne že pokristjanjeni prestolonaslednik Hotimir. Kronološko opredelitev leta Borutove smrti (ok. 749) omogočata znano leto nastopa Pipina (751) in predhodna triletna Gorazdova vlada.

Viri in literatura

  • Milko Kos: Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Ljubljana, 1936.
  • Herwig Wolfram: Conversio Bagoariorum et Carantanorum : das Weißbuch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien, Wien - Köln - Graz, 1979.
  • Bogo Grafenauer: Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev : Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih : ob 1100 letnici Metodove smrti, Ljubljana, 1985, 9–43 (prevod Kajetan Gantar).
  • Fritz Lošek: Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und der Brief des Erzbischofs Theotmar von Salzburg, Hannover - München, 1997.
  • Hans-Dietrich Kahl: Der Staat der Karantanen, Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum, (7.–9. Jh.), Ljubljana, 2002.
Mihelič, Darja: Borut, karantanski knez (?–okoli 749). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019910/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine