Novi Slovenski biografski leksikon

BOHANEC, Borut, agronom, biotehnolog (r. 11. 12. 1954, Ljubljana). Oče Franček Bohanec, pisatelj, šolnik, publicist, urednik, mati Vida Bohanec, r. Druškovič, profesorica slavistike in ruskega jezika. Stric Slavko Bohanec, učitelj, politik.

Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani. Maturiral je 1973 na gimnaziji Vič. Kmetijstvo je študiral 1973–79 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (BF UL). Magistrski študij je opravil na BF UL 1980–87 iz genetike kmetijskih rastlin. Doktorat iz bioloških znanosti je opravil 1991 na Univerzi v Beogradu z disertacijo Proučavanje indukcije haploidnih biljaka heljde Fagopyrum esculentum Moench − poređenje sa androgenezom kupusa Brassica oleracea var. capitata L. Strokovno se je izpopolnjeval s področja tehnik induciranih mutacij v mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju, s področja tehnik tkivnih kultur na Univerzi v Bathu, Velika Britanija, in s področja splošne rastlinske biotehnologije na univerzi v Miyazakiju, Japonska. Od 1980 je zaposlen na Oddelku za agronomijo (AO) BF UL. 1992 je bil izvoljen v naziv znanstveni sodelavec za področje genetike, 1993 v naziv docent, 1998 v naziv izredni profesor za področje žlahtnjenja rastlin ter 2003 v naziv redni profesor za področje žlahtnjenja rastlin in rastlinske biotehnologije. Od 1998 je vodja katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na AO BF. 2006–14 je bil prodekan za področje agronomije na AO BF in 2002–08 koordinator podiplomskega študija biotehnologije. Bil je gostujoči znanstvenik v Argentini (1995, 2002), ZDA (2002) in na Japonskem (1985−2002). Je član uredniških odborov treh mednarodnih revij Acta Biologica Cracoviensia Series Botanica (Krakov), Folia Horticulturae (Krakov) in Archives of Biological Sciences (Beograd) ter občasni urednik pri Turkish Journal of Biology (Bolu). Je zunanji evalvator Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu.

Vodilna smer njegovih raziskav je razvoj sodobnih žlahtniteljskih metod, uporabnih pri žlahtnjenju več vrst poljščin in vrtnin. Največji poudarek namenja raziskavam indukcije haploidnih rastlin (ajde, zelja, čebule in oljnih buč) ter organogeneze (jablana, čebula, orjaški luk, asparagus in druge vrste). Vzporedno je s sodelavci razvijal genske transformacije. Metodološko je uvedel uporabo pretočne citometrije za različne aplikacije (meritve velikosti genoma, ugotavljanje ploidnosti in anevploidnosti, ugotavljanje izražanja zelenih fluorescenčnih proteinov pri modelnih rastlinah). Njegovi znanstveni članki so večinoma objavljeni v vodilnih revijah s področja žlahtnjenja rastlin, rastlinske biotehnologije in genetike. S področja rastlinske biotehnologije ima v soavtorstvu prijavljen domač patent in sprejeto prvo slovensko hibridno sorto zelja. Je pobudnik ustanovitve in prvi predsednik Sekcije za žlahtnjenje rastlin pri Zvezi društev kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, katere osnovni namen je spodbuditi organizirano žlahtniteljsko delo v Sloveniji, ter koordinator žlahtniteljskega programa Domače sorte – temelj kakovostne pridelave. Je avtor številnih prispevkov o sodobnih metodah žlahtnjenja rastlin, predvsem gensko spremenjenih.

Skupaj z Ivanom Kreftom in Branko Javornik je 1986 prejel nagrado za izume in tehniške izboljšave Sklada Borisa Kidriča ter 1987 nagrado Sklada Borisa Kidriča za raziskovalno delo, 2018 je za življenjsko delo prejel Jesenkovo nagrado.

Dela

  • Microspore culture of white cabbage, Brassica oleracea var. capitata L. : Genetic improvement of non-responsive cultivars and effect of genome doubling agents, Plant breeding (Berlin), 1999, vol. 118, št. 3, 237–241 (soavtorja Katarina Rudolf Pilih, Magnor Hansen).
  • Chromosome doubling procedures of onion (Allium cepa L.) gynogenic embryos, Plant cell reports (Heidelberg), 2003, vol. 21, št. 9, 905–910 (soavtorja Marijana Jakše, Michael J. Havey).
  • Origins of Allium ampeloprasum horticultural groups and a molecular phylogeny of the section Allium (Allium: Alliacea), Molecular phylogenetics and evolution (Orlando), 2010, vol. 54, št. 2, 488–497 (soavtorji Pablo Hirschegger, Jernej Jakše, Peter Trontelj).
  • Transcriptome sequencing to produce SNP-based genetic maps of onion, Theoretical and Applied Genetics (Heidelberg), 2013, vol. 126, št. 8, 2093–2101 (s soavtorji).
  • Yes to GMOs! : for us and the environment. Ljubljana, 2016 (soavtor Mišo Alkalaj).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, Vprašalnik za NSBL.
  • COBISS.
  • ULBB.
Luthar, Zlata: Bohanec, Borut (1954–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019680/#novi-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine