Novi Slovenski biografski leksikon

BLENKUŠ, Matej, arhitekt (r. 9. 12. 1971, Ljubljana). Oče Alojz Blenkuš, inženir gradbeništva, mati Nuša Pompe Blenkuš. Sestra Barica Blenkuš, igralka, dramska pedagoginja.

Po končani Srednji naravoslovni šoli (danes Gimnazija Bežigrad) v Ljubljani se je 1990 vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Diplomiral je 1998 in se istega leta kot mladi raziskovalec zaposlil na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL). Magistrski študij je zaključil 1999 na helsinški tehniški univerzi z nalogo Architecture of Home : a study of a design method. 2003 je z disertacijo Uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje doktoriral na Fakulteti za arhitekturo UL. 2002–05 je deloval kot samostojni ustvarjalec na področju kulture, odtlej dela v okviru arhitekturnega biroja Abiro, ki ga vodi skupaj z Milošem Florjančičem. Na Fakulteti za arhitekturo UL je bil 2010 izvoljen v naziv docent. Od 2012 poučuje na Fakulteti za arhitekturo UL, od 2016 kot izredni profesor. 2015 je postal prodekan, 2017 pa dekan Fakultete za arhitekturo UL.Blenkušev opus obsega stanovanjske hiše, večje poslovno-stanovanjske stavbe ter druge večnamenske, javne in športne objekte. Njegove arhitekturne stvaritve izkazujejo kontinuiteto t. i. ljubljanske arhitekturne šole, hkrati pa se trdno umeščajo v okvire sodobne globalne produkcije. Med najvidnejšimi Blenkuševimi deli so tista, ki so nastala v okviru Abiroja. Stanovanjsko-poslovni objekt Šmartinka v Ljubljani ob eni glavnih mestnih vpadnic z volumnom izstopa iz nizko pozidanega okolja; objekt zaznamujejo jasna funkcionalistična zasnova, ortogonalna členjenost in ritmično plastenje fasade. Garažno hišo Šentpeter v Ljubljani odlikuje dinamična perforirana fasada z geometrijskimi mrežastimi formami. Poslovno-stanovanjski objekt Dunajski vogal v Ljubljani s plastičnim prepletom fasad, ki jih zaznamujejo temna opeka in zastekljene zunanje lože, ustvarja prepoznaven vogal ob eni glavnih mestnih vpadnic. Med pomembnejšimi projekti Abiroja zunaj Ljubljane sta Mestna knjižnica Grosuplje in Nordijski center Planica (skupaj s Studijem AKKA in birojem StVAR). Novo krilo knjižnice se z nevtralno podobo in lomljeno fasado, ki navidezno zmanjšuje volumen novogradnje, pripenja k prenovljeni historični stavbi; Nordijski center Planica vključuje prenovo obstoječega skakalnega centra in nov tekaški center.

Blenkuš je bil za svoje delo že večkrat nagrajen, mdr. je 1996 prejel Plečnikovo nagrado za študente, 2000 nagrado za najboljše delo s področja arhitekture na helsinški tehniški univerzi, 2003 Župančičevo nagrado za kulturne dosežke mesta Ljubljana za objekt Šmartinka, 2007 Plečnikovo medaljo za knjižnico v Grosupljem, 2014 skupaj z Milošem Florjančičem platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije za ustvarjalni opus. S sodelavci je za Nordijski center Planica prejel Plečnikovo nagrado (2016) in nagrado Maks Fabiani (2017), 2018 pa s Katjo Cimperman in Anjo Cvetrežnik Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo (za Hišo za preživetje na Trebčah).

Dela

  • Stanovanjsko-poslovni objekt Šmartinka v Ljubljani (soavtor Miloš Florjančič, 1999–2000).
  • Garažna hiša Šentpeter v Ljubljani (soavtor Miloš Florjančič, 2006).
  • Poslovno-stanovanjski objekt Dunajski vogal v Ljubljani (soavtorja Miloš Florjančič, Marko Studen – biro Spacelab, 2006).
  • Mestna knjižnica Grosuplje, Grosuplje (soavtor Miloš Florjančič, 2007).
  • Nordijski center Planica, Planica (s soavtorji, 2011).
  • Poslovna stavba Imparo, Ljubljana (soavtor Miloš Florjančič, 2011).
  • Dvorec Jelen, Kranj (soavtor Miloš Florjančič, 2013).
  • Osebna bibliografija COBISS

Viri in literatura

  • Arhiv Moderne galerije, Ljubljana.
Potočnik, Tina: Blenkuš, Matej (1971–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019580/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine