Novi Slovenski biografski leksikon

BLEJEC, Marijan (Marjan Blejec, Marijan Roman Blejec), matematik, statistik (r. 28. 2. 1919, Ljubljana; u. 10. 11. 1992, Ljubljana). Oče Jožef Blejec, poštni uradnik, mati Marija Blejec, r. Berlan. Sin Andrej Blejec, matematik, statistik.

Od 1929 je obiskoval I. realno gimnazijo v Ljubljani in 1936 maturiral. Matematiko je študiral 1937–41 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), kjer je 1941 diplomiral. Na ekonomski fakulteti beograjske univerze je 1955 doktoriral z disertacijo Opšta teorija nepristrasnih višeetapnih uzoraka.

1942–45 je bil zaposlen v podjetju Prevod v Ljubljani. 1945 je bil na Statističnem uradu LR Slovenije (SU LRS) referent, nato pa šef odseka za popise in metodologijo. 1948 je bil imenovan za pomočnika direktorja SU LRS in bil nekaj mesecev v. d. direktorja SU LRS. Konec istega leta je bil imenovan za docenta za predmet Statistika na Ekonomski fakulteti UL (EF UL), kjer je bil zaposlen do upokojitve 1979. 1957 je bil imenovan za izrednega profesorja, 1964 pa za rednega profesorja za statistiko. 1967–69 je bil predsednik fakultetnega sveta, tri mandatne dobe predstojnik katedre za matematiko in statistiko, 1973–75 pa zastopnik EF v univerzitetnem svetu; do upokojitve 1979 je bil predsednik knjižničnega odbora Centralne ekonomske knjižnice.

1949 je bil štipendist Zveznega statističnega urada na mednarodnem tečaju za kmetijsko in demografsko statistiko, ki ga je organizirala FAO v Parizu. 1959 se je kot štipendist Fordove fundacije študijsko izpopolnjeval v ZDA.

Bil je ustanovni član Jugoslovanskega statističnega društva (1953) in Statističnega društva Slovenije (1977). Aktivno je sodeloval v odborih obeh društev. 1967 je bil kot prvi Slovenec izvoljen za člana International Statistical Institute. 1953–54 je bil član uredniškega odbora Statističke revije, 1954–55 član nadzornega, 1955–56 pa član upravnega odbora Jugoslovanskega statističnega društva. 1953–54 je bil član upravnega odbora Društva matematikov in fizikov LRS.

Za statistiko se je zanimal že pred drugo svetovno vojno, intenzivno pa se je začel z njo ukvarjati, ko je služboval na Statističnem uradu LRS; v ospredju sta bili matematična statistika in metoda vzorčenja.

Vseskozi je predaval statistiko na vrsti tečajev, ki jih je prirejal republiški statistični urad tako za uslužbence republiških kot okrajnih statističnih uradov. Poleg tega je predaval statistiko tudi na drugih institucijah (administrativni tečaji, zadružni tečaji), po 1948 je imel tri večmesečne tečaje iz statistike za statistike ekonomiste kot pripravo za strokovne izpite na Zavodu za statistiko LRS.

V prakso je uvajal sodobne statistične metode, predvsem s področja matematične statistike, vzorčenja (vzorci v demografiji, kmetijstvu, demografske tablice itd.) ter statističnega načrtovanja poskusov in nadzora kakovosti. Sodeloval je z Zveznim zavodom za statistiko, za katerega je na povabilo izdeloval ekspertize in referate (med njimi tudi večjega obsega, kot na primer načrt 2 % vzorca predhodnih rezultatov popisa prebivalstva, načrt vzorca obdelave druge prioritete popisa prebivalstva 31. marca 1953, popolno tablico umrljivosti za prebivalstvo Slovenije, vzorec za do tedaj najobsežnejšo slovensko raziskavo javnega mnenja itd.).

Na dodiplomskem in podiplomskem študiju EF je predaval Statistične metode in Multivariatno analizo ter druge predmete s področja statistike. Kot predavatelj je bil aktiven tudi na drugih fakultetah UL (Pravna fakulteta, Biotehniška fakulteta), pa tudi na študijih Visoke ekonomsko-komercialne šole in Univerze v Mariboru ter meduniverzitetnega študija univerz v Ljubljani in Zagrebu.

Napisal je več kot deset učbenikov za statistiko, ki so bili ponatisnjeni v več izdajah in se še vedno uporabljajo na različnih študijskih smereh univerzitetnega študija.

Za izdelavo petih specialnih postopkov statistične tehnike ga je Statistični urad LRS 1952 razglasil za novatorja. Prejel je dve državni odlikovanji, red dela s srebrnim vencem (1965) in red dela z rdečo zastavo (1974). 1982 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor. 2012 je bilo po njem imenovano priznanje za izjemne dosežke pri razvoju statistike, ki ga podeljuje Statistično društvo Slovenije.

Dela

  • Tablice umrljivosti prebivalstva LR Slovenije : 1948–1952, Ljubljana, 1955.
  • Statistične metode za psihologe, Ljubljana, 1959.
  • Statistične metode za ekonomiste, Ljubljana, 1959 (osem izdaj do 1976).
  • Statistične metode v gozdarstvu, Ljubljana, 1961.
  • Statistične metode v ekonomskih raziskavah, Ljubljana, 1963.
  • Statistične metode v gozdarstvu in lesarstvu, Ljubljana, 1969.
  • Uvod v statistiko, Ljubljana, 1970 (enajst izdaj do 1996).
  • Statistične metode za ekonomiste, Ljubljana, 1973 (druga, predelana in razširjena izdaja, 1976).
  • Statistično načrtovanje poskusov, Ljubljana, 1971.
  • Gospodarska statistika, Maribor, 1974.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Družinski arhiv.
  • ES.
  • ULBB.
Blejec, Andrej: Blejec, Marijan (1919–1992). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019570/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. december 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine