Butinar, Janoš (1954–)

BUTINAR, Janoš, veterinar (r. 24. 9. 1954, Ljubljana). Oče Ivan Butinar, ključavničar, mati Dragica Butinar, r. Jelačin, medicinska sestra.

Osnovno šolo je obiskoval v Ilirski Bistrici, gimnazijo v Postojni, kjer je 1973 maturiral. Istega leta se je vpisal na študij veterinarske medicine na današnji Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (VF UL), kjer je l980 diplomiral. Kot stažist raziskovalec se je 1981 zaposlil na fakultetni Kliniki za mesojede živali. Po služenju vojaškega roka se je 1982 vrnil na kliniko, kjer je bil 1987 izvoljen v naziv asistenta.

V raziskovalnem delu se je kmalu usmeril na področje sodobne anestezije malih domačih živali in 1991 magistriral. Doktorski študij je zaključil 1995 z disertacijo Pulzna oksimetrija in kapnometrija – uvajanje novih metod monitoriziranja v veterinarsko anestezijo. Krajša izpopolnjevanja je opravil na dunajski veterinarski univerzi 1988 ter na visoki veterinarski šoli v Brnu (1989 in 1990). Za nadaljnje raziskovalno in strokovno delo je bilo pomembno izpopolnjevanje s področja anesteziologije in rekonstrukcijske kirurgije na veterinarski fakulteti v Cambridgeu 1992–93, kjer je bil vključen v pedagoški proces. Dodatno izpopolnjevanje je opravil še na veterinarski fakulteti v Utrechtu 1995–96. V naziv docenta je bil izvoljen 1996, izrednega profesorja 2001, rednega pa 2006. Isto leto je zaključil delo na VF UL in se zaposlil v zasebni veterinarski ustanovi Butinar, d. o. o. – Bolnica za živali Postojna.

Pri znanstvenem, strokovnem in pedagoškem delu se je osredotočal na področje anesteziologije, intenzivne terapije in urgentne veterinarske medicine. Njegovo sodelovanje z domačimi strokovnjaki s področja medicinske in tujimi s področja veterinarske anesteziologije je vodilo k uvedbi sodobnih metod anestezije malih domačih živali. Na osnovi njegovih predlogov je bil 1995/96 v študij veterinarstva uveden priporočeni predmet Anestezija, reanimacija in intenzivna terapija. Sodeloval je tudi pri organizaciji in izvedbi tečajev vseživljenjskega izobraževanja za veterinarje, ki delajo z malimi živalmi. Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela je ves čas opravljal tudi klinično delo z malimi živalmi.

V zasebni veterinarski ustanovi je poleg dela s pacienti nadaljeval raziskovalno delo predvsem s področja onkologije pri psih in mačkah. V ta namen je ustanovil raziskovalno skupino, v okviru katere izvaja raziskovalne projekte. 2009–13 je bil član odbora Evropskega združenja veterinarskih onkologov (European Society of Veterinary Oncology, ESVONC). Mednarodne povezave izkazuje tudi z zaposlovanjem evropskih in ameriških specialistov.