Novi Slovenski biografski leksikon

BRILEJ, Jože (partizansko ime Bolko), politik, diplomat, partizanski prvoborec (r. 1. 1. 1910, Dobje pri Planini; u. 8. 5. 1981, Ljubljana). Oče Janez Brilej, delavec, mati Neža Brilej, r. Zalokar.

Sprva je obiskoval gimnazijo v Celju (1922–25), nato pa 1925–30 klasično gimnazijo v Mariboru. V tem času je bil pristaš krščanskih socialistov, član Orla in akademskega društva Borba. Predvsem zaradi pričakovanj matere je 1930 v Mariboru vpisal bogoslovje, kjer se je priključil t. i. krščanskim kolektivistom (Jože Lampret, Franc Šmon), ki so se navduševali nad marksističnimi idejami. Deloval je med napredno srednješolsko in delavsko mladino. 1932 se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani, istega leta je postal član KPJ, 1933 pa član okrožnega komiteja KPJ Ljubljana. Kot delegat se je 1934 udeležil pokrajinske konference KPJ za Slovenijo v Goričanah, kjer je bil izvoljen za člana pokrajinskega komiteja. Sodeloval je pri organizaciji stavk v Celju in na Jesenicah (1934) ter v Trbovljah (1935). Postal je sodelavec časnika Ljudska pravica, vendar je oblast avgusta 1936 časopis prepovedala, Brilej pa je bil aretiran in je pet mesecev preživel v preiskovalnem zaporu. Po prihodu iz zapora je 1938 zaključil študij in se kot pravni referent zaposlil pri zavarovalni družbi Dunav, nato pa je do 1941 deloval kot član uprave (slovenski predstavnik) sindikata Zveze bančnih, zavarovalniških, trgovskih in industrijskih nameščencev (SBOTIČ). Tik pred vojno je pomagal organizirati stavko v ljubljanskem Saturnusu in kmečko-delavsko gibanje na Notranjskem.

V času druge svetovne vojne je opravljal številne vodilne vojaške funkcije. Bil je pomočnik političnega komisarja Glavnega štaba NOV in Partizanskih odredov Slovenije, politični komisar 2. operativne cone, 14. divizije in 7. korpusa. Bil je odposlanec na kočevskem zboru in član SNOS. Od oktobra 1944 je bil namestnik načelnika OZNA za Slovenijo, od marca 1945 je opravljal odgovorne naloge pri OZNA za Jugoslavijo.

Po vojni je opravljal številne diplomatske in politične naloge. Sprva je bil načelnik na ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ, član komisije OZN za Palestino (1947) in pomočnik ministra za zunanje zadeve. Med 1950–53 je bil veleposlanik FLRJ v Londonu, 1954–58 stalni predstavnik in delegat FLRJ pri OZN v New Yorku, predstavnik FLRJ v Varnostnem svetu OZN (1956) in podpredsednik Ekonomskega in socialnega sveta OZN (1957). 1958–61 je bil pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, 1961–63 veleposlanik FLRJ v Kairu (tudi za Jemen). 1963–67 je bil član Zveznega izvršnega sveta (predsednik komisije za koordinacijo sodelovanja SFRJ in Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč ter predsednik zveznega sveta za turizem), nato 1967–74 podpredsednik skupščine SRS (tudi podpredsednik slovenske ustavne komisije) in 1974–81 predsednik slovenskega Ustavnega sodišča. Sprejet je bil v Združenje za mednarodno pravo in izvoljen za dopisnega člana Mednarodne diplomatske akademije v Parizu.

Je nosilec partizanske spomenice 1941, odlikovan z redom narodne osvoboditve. Po njem je imenovana Brilejeva ulica v ljubljanskih Dravljah.

Viri in literatura

  • ARS: SI AS 1589/IV, CK ZKS, šk. 4451 (predvojni člani KPS); SI AS 1546, Zbirka življenjepisov vidnejših komunistov in drugih političnih delavcev, šk. 5.
  • Izvestje za šolska leta 1918–1930 / Državna klasična gimnazija v Mariboru,Maribor, 1930.
  • ES.
  • Aleksandra Gačić: Dr. Jože Brilej – jugoslovanski diplomat pri OZN, Studia historica Slovenica, 2013, št. 2–3, 519–536.
  • Jože Brilej – sedemdesetletnik, Delo, 5. 1. 1980.
Čuček, Filip: Brilej, Jože (1910–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019300/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine